Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
UNKLE, Where did the Night Fall (Surrender All, 2010) (ponovitev8. 7. 2010 ob 00.30) (2820 bralcev)
Četrtek, 1. 7. 2010
mcolner



V četrtkovi Tolpi bumov prisluhnite refleksiji in glasbi novega materiala britanskega eklektičnega in spremenljivega kolektiva UNKLE. Nova plošča Where did the Night Fall, izdana letošnjega leta za založbo Surrender All, prinaša 14 novih kompozicij, ki so plod sodelovanja s številnimi gostujočimi ustvarjalci. (v celoti!)
* Ko pomislimo na kolektiv UNKLE, se eno od bistvenih porajajočih vprašanj dotakne samega koncepta glasbenih ustvarjalcev oziroma skupin. Se v obdobju po prelomu tisočletja klasična rock zasedba, bend sestavljen iz določenega števila članov, ki na različne načine z neko konstanto sobivajo v skupini kot nekakšni družini, počasi umika bolj prilagodljivim in fluidnim principom delovanja? Je tehnološki napredek odločilno spremenil podobo današnjih glasbenih formacij?

Tega seveda ni mogoče dojeti ultimativno, saj različni principi vselej bivajo v vzporednih linijah. A vseeno, UNKLE je ena tipičnih zasedb oziroma kolektivov, ki za potrebe slehernega projekta dodobra spremeni postavo sodelujočih glasbenikov. Seveda pa tovrstna tvorba potrebuje svojega vodjo, guruja, vodilni um in gonilno silo, ki vleče vajeti in usmerja delovanje. To je vloga nekakšnega kreativnega vodje, menedžerja in selektorja sodelavcev za posamezne projekte. Če situacijo apliciramo na teater, je to vloga režiserja, v likovni umetnosti pozicija kuratorja, ki izbira umetnike in jih postavlja v neke nove celote.

Kolektiv UNKLE je zamisel in ideja producenta in glasbenika Jamesa Lavella, ki se je z različnimi sodelavci podal v smer ustvarjanja značilno zveneče godbe, temelječe na rockersko digitalni estetiki, malce melanholični noti in za zahodni svet dokaj netipični ritmiki. Na drugi strani je glasba UNKLE izrazito eklektična, saj povzema različne tradicije in s tem izžreva duh časa ter nova razmerja v glasbenem svetu.
UNKLE se je kot specifična zasedba formirala v prvi polovici 90-ih let in je po tipajočih začetkih ter menjavah na vodilnih mestih dokončno zaživela kot samostojni projekt idejnega vodje. Leta 1997 se je Levellu pridružil danes proslavljeni DJ Shadow. S skupnimi močmi in sodelovanjem vrste zvenečih gostov, ki so že sami po sebi garancija za uspeh, sta izdala prvenec 'Psyence Fiction'. Ta plošča je pomenila neverjetni komercialni uspeh in postavila temelje UNKLE na širšem mednarodnem prizorišču.

Nadaljevanje je prineslo razgibano in vsestransko delovanje, ki je v številnih primerih preseglo zgolj glasbene okvire in poseglo v sfere drugih ustvarjalnih polj in izraznih medijev. Tako je bila na primer na podlagi plošče 'War Stories' v eni izmed londonski galerij postavljena likovna razstava. Spet drugačen večmedijski pristop je bil nakazan z albumom 'End Titles ... Stories for Film', navdahnjen z gibljivimi slikami oziroma filmsko umetnostjo. Vsekakor je potrebno poudariti – in to nikakor ni zanemarljivo – da Levell poleg vsestranskega ustvarjalca velja tudi za izjemno spretnega menedžerja, ki pozna trenutne zakonitosti glasbene in širše kulturne industrije.

Po relativnem uspehu predhodnih albumov, ki so se poigravali z različnimi oblikami popularne glasbe, je plošča 'Where did the Night Fall' nekakšen konformističen korak naprej ali poskus obnovitve stare slave, saj prav prvenec pomeni do zdaj najbolje prodajano izdajo. Če so predhodne plošče uspele zadržati neko zdravo razmerje med popolnoma poslušljivimi hiti, ki zlahka spodbodejo vsakršno klubsko plesišče, in raziskovalnimi komadi, ki ustvarjajo nekakšno napetost med posameznimi enotami in vzpostavljajo značilni eklekticizem kolektiva, je 'Where did the Night Fall' v tem pogledu veliko bolj neposredna in enovita.

Temelji na skupku potencialnih hitov, ki se nizajo v gostem redosledu in se izgubljajo v lastni koncentraciji. Nova plošča še vedno prinaša paleto raznolikih izrazov in načinov, temelječih na pazljivem izboru sodelujočih vokalistov, medtem ko zvočno celoto povezuje značilna analogno-digitalna izraznost. James Levell je posegel v različne segmente glasbenih tradicij - od povsem rockerskega pristopa do elektronskih dodatkov, orkestralnega občutja in razgibane ritmike. Skozi celoten album se tako nizajo komadi, ki vsak na svoj način obljubljajo katarzični razplet, ki pa ga ne zmorejo vselej izvesti do popolnosti. Med posameznimi komadi velja izpostaviti 'Joy Factory' v sodelovanju z Autolux, vzhodnjaško zvenečo 'Follow Me Down' v navezi s Sleepy Sun ali pa otožno rockersko 'The Healing' z Gavinom Clarkom na vokalu.

Vsekakor je plošča 'Where did the Night Fall' naslednje izjemno delo selektorja, producenta in glasbenika Jamesa Levella in vseh izbranih sodelavcev. Pa vendar se ni mogoče znebiti občutka, da je izdelek ustvarjen malce preveč na hitro in brez prepotrebne avto-refleksije. Morda bi plošča ob zadostnem razmisleku in malce manj pretencioznem naboru želenih hitov lahko postala svojstveno remek delo, a očitno ni imela dovolj časa in prostora za zorenje.

pripravil Miha Colner


Komentarji
komentiraj >>