OFF NAPOVEDNIK

Vse kaže, da je gospodarska kriza v Sloveniji dobila nove razsežnosti. V izpraznjenem sefu Nove ljubljanske banke zdaj namesto denarja ali zlatih palic, za katere nekateri trilerji in miti iz ust očividcev namigujejo, da naj bi se po navadi prašili po bančnih sefih, hranijo 100 mavčnih odlitkov strjene lave iz Islandije, ki jih je tja deponiral umetnik Ištvan Išt Huzjan.

Pa vendar ne gre za norost finančnikov, ki so v vrtincu svetovne gospodarske krize zaradi raznih živčnih zlomov pozabili na razliko med denarjem in mavčnimi odlitki določene kamnine. Pravzaprav govorimo o Huzjanovi razstavi, ki jo bodo danes ob dvajsetih otvorili v Mali galeriji v Ljubljani. Na razstavi poleg izrezka iz Dela, praznih, vendar po besedah kustosinje Bojane Piškur zanimivih miz ter fotokopirane knjige ne boste našli umetniškega dela. Ta je kot rečeno - kot glavni fetišistični objekt vrednosti - shranjen kar v sefu Nove ljubljanske banke, kjer so sefi zaradi splošne izpraznjenosti pred tatovi očitno na varnem. Huzjan je s tem dejanjem uprizoril izginjanje objekta iz umetnosti, prepletenost umetnosti in trga, hkrati pa nehote pokazal, da Nova ljubljanska banka morda potrebuje finančno injekcijo podružbljanja dolgov.

Razstavo je predstavil sam avtor, Ištvan Išt Huzjan:



Vi pa berete OFF program Radia Študent, kjer obskurne objekte poželenja avtomatično povezujemo s krizo kapitalizma.

OFF PROGRAM

V Mehiškem zalivu je delavcem britanske naftne družbe Beyond Petroleum uspelo s pomočjo robotov namestiti nov tesnejši pokrov na vrtino, iz katere že od 20. aprila bruha nafta. Iz vrtine je do zdaj izteklo že 337 do 666 milijonov litrov nafte - na dan sicer med 5,7 in 9,5 milijonov - staremu pokrovu pa je do zdaj uspevalo pobrati le okoli 3,8 milijonov litrov dnevno. Poleg tega od ponedeljka po zalivu plava nova ladja z imenom »Helix Producer«, ki s površine pobere okrog 3,8 milijonov litrov dnevno. Administracija Baracka Obame pa je izdala nov moratorij na globokomorsko vrtanje, ki bo zdaj veljal največ do 30. novembra. Moratorij so na notranjem ministrstvu predelali v upanju, da bodo dobili odobravanje zveznega sodišča, na katerem so imeli prejšnjo prepoved administracije za preširoko zastavljeno.

Ob tem je predsednikova žena Michelle Obama priletela na obisk v Panama City na Floridi, kjer je turiste pozvala, naj zaradi ekološke katastrofe ne zapuščajo zaliva. Povedala je, da so ti kraji še vedno privlačni, prebivalci ob Mehiškem zalivu pa se na turiste zanašajo, da jim bodo prinesli denar za odplačevanje posojil in šolanje njihovih otrok.

V nasprotju s soncem, ki je izginilo v popolnem mrku nad Pacifikom, se je prikazal Fidel Castro, vendar le na ekranu državne televizije. Bivši kubanski voditelj se je po štirih letih znova pojavil ter komentiral aktualno dogajanje. Kot običajno je največ kritik namenil politiki Združenih držav Amerike. Po Castrovih besedah naj bi Washington stal za potopitvijo južnokorejske ladje ter poskušal ponovno zanetiti antagonizem med že tako ne preveč simpatičnima si Severno in Južno Korejo. Napoveduje tudi morebitno vojno med Združenimi državami ter Iranom. Lokacija, na kateri se je intervju odvijal, sicer ni znana, znano pa je, da je imel bivši revolucionarni voditelj oblečeno belo trenirko ameriške mega korporacije Nike.

Severna Koreja je odpovedala pogovore s poveljstvom Združenih narodov glede potopitve južnokorejske vojaške ladje konec marca. Iz poveljstva Združenih narodov, ki nadzoruje premirje po koncu korejske vojne, sporočajo, da je Pjong Jang pogovore odpovedal zaradi administrativnih razlogov. Do pogovorov naj bi prišlo po tem, ko je prejšnji mesec Varnostni svet Združenih narodov obsodil potopitev južnokorejske vojaške ladje. Pjong Jang odgovornost za potop ladje, v katerem je umrlo 46 ljudi, vztrajno zavrača, nov datum pogovorov pa še ni znan. Medtem so odnosi med obema Korejama še vedno prekinjeni, Južna Koreja pa vzdržuje še trgovski embargo.

Mednarodno kazensko sodišče je obtožnici proti sudanskemu predsedniku Omarju al Baširju dodalo obtožbo genocida. Bašir je obtožen podpiranja provladnih milic, ki so odgovorne za smrt več kot 300.000 ljudi v Darfurju od leta 2003 naprej. Sudanski predsednik je tako poleg vojnih zločinov in zločinov proti človeštvu obtožen še genocida po treh točkah obtožnice. To sicer sudanska vlada označuje za dokaz, da je Mednarodno kazensko sodišče politično motivirano. Kljub temu da so poveljstvo nad varnostnimi silami v Darfurju prevzeli Združeni narodi, se nasilje nadaljuje. Samo v juniju je bilo tako v Darfurju ubitih prek dvesto ljudi.

Na Češkem je pod vodstvom premierja Petra Nečasa prisegla nova desnosredinska vlada. 15-članski kabinet, ki ga sestavljajo Nečasova Državljanska demokratska stranka, TOP 09 in Javne zadeve, je danes prisegel pred predsednikom Vaclavom Klausom. Vlada ima v skladu s češko ustavo 30 dni časa, da ji parlament izglasuje zaupnico, v 200-članskem parlamentu pa ima s 118-imi sedeži udobno večino, zato ni strahu, da do tega ne bi prišlo. Če se bodo napovedi uresničile, pa čaka češke državljane občutno krčenje izdatkov za socialo, uvedba šolnin na državnih visokih šolah in univerzah, boj proti korupciji ter gradnja novih reaktorjev oziroma posodobitev jedrskih elektrarn Temelin in Dukovany.

Italijanska policija je sporočila, da izvaja eno največjih protimafijskih operacij doslej, v kateri sodeluje kar 3000 policistov. Tokrat so aktivni zoper kalabrijsko mafijsko združbo Ndrangheta. Do zdaj so v racijah na jugu in severu države aretirali že 300 osumljencev. Kalabrijska Ndrangheta je ena od štirih mafijskih združb v Italiji – poleg Camorre, Cose Nostre in Sacre Corone Unite – po ocenah policije pa naj bi s preprodajo orožja in mamil, prostitucijo in izsiljevanjem letno v mafijske denarnice pobasala 44 milijard evrov, kar znaša okoli 2,9 odstotka italijanskega bruto družbenega proizvoda.

V Trstu se bodo zvečer sešli predsedniki Slovenije, Hrvaške in Italije. Danilo Turk, Ivo Josipović in Giorgio Napolitano se bodo v slovenskem Narodnem domu poklonili spominu na njegov požig na današnji dan leta 1920. Sešli se bodo tudi s predsednikom Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudijem Pavšičem ter predsednikom Sveta slovenskih organizacij, Dragom Štokom. Slednji je za nas podal sporočilo ob tej obletnici:



Predsedniki se bodo nato odpravili še do spomenika italijanskim pregnancem iz Istre in Dalmacije, sledil pa bo koncert Prijateljstva. Obisk spornega spomenika je prav tako komentiral Drago Štoka.



Tržaški narodni dom, ki so ga fašisti požgali leta 1920, je bil za tisti čas eden najnaprednejših v Evropi. Predstavljal je kulturni in narodnostni center Slovencev v Trstu. Kaj lahko pričakujemo od današnjega dogodka?



Na avstrijskem Koroškem so deželne oblasti v Pliberku, Drveši vasi in Žvabeku postavile dvojezične table. Avstrijsko ustavno sodišče je postavitev dvojezičnih tabel za Pliberk in Drvešo vas odredilo že leta 2005, vendar so se deželne oblasti postavitvi do zdaj izogibale. Prejšnji teden je ustavno sodišče zaradi nezakonitosti avstrijskih tabel, pod katere so pripete dodatne tablice s slovenskim imenom, ponovno zahtevalo postavitev dvojezičnih tabel v Pliberku, odločbo pa so potem smiselno razširili tudi na Drvešo vas in Žvabek. Predsednik Enotne liste Vladimir Smrtnik je z razsodbo ustavnega sodišča zadovoljen:



Kaj pa meni Smrtnik o stališču deželnega glavarja avstrijske Koroške Gerharda Dörflerja, ki se mu zdi odločitev ustavnega sodišča napačna:



V podjetju Prevent avtomobilski deli so začeli v skladu z zakonodajo izročati obvestila o odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnih razlogov. Delo bo tako izgubilo 378 delavcev, prve odpovedi pogodb pa bodo zaposleni prejeli po 25. juliju. Kriterije, ki so odločali o odpuščanju, je vodstvo družbe usklajevalo skupaj s sindikatoma in Zavodom za zaposlovanje. Sanacijski program Prevent Globala, kamor spada družba Prevent avtomobilski deli, predvideva odpuščanje do 400 zaposlenih, pa tudi reprogramiranje 55-ih milijonov evrov dolga do bank. Skupina Prevent Global sicer sedaj zaposluje okoli 2000 ljudi.

Evropsko sodišče za človekove pravice je v razsodbi v primeru tožbe skupine izbrisanih proti državi Sloveniji ugotovilo očitno dejstvo, namreč, da toženec še vedno ni izpolnil odločbe ustavnega sodišča in da ni popravil krivic, ki so se zgodile z izbrisom. Sodišče je sicer ugotovilo, da je bila maja sicer sprejeta novela zakona o urejanju statusa državljanov drugih držav naslednic rajnke Jugoslavije, a zakonodaja še vedno ni implementirana. Sodišče tako Sloveniji nalaga, naj krivice popravi s hitrim izdajanjem dopolnilnih odločb, kar se po mnenju sodišča do sedaj še ni zgodilo. Odločanje o vprašanju odškodnin je sodišče preložilo na kasnejši čas, čeprav razsojanje o konkretnih ukrepih za popravo krivic ni v njegovi pristojnosti.

OFF so pripravili Tadej ter vajenci Anže D., Goran in Jerneja.