Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
ARITMIJA: Aritmija Live (Celinka, 2010) (3692 bralcev)
Sreda, 14. 7. 2010
MarioB



Domača zasedba Aritmija je s svojim prvencem “Gonilna sila” leta 2007 prinesla prepotrebno osvežitev na domači etno sceni. S kombinacijo električnih in akustičnih glasbil se je bend uspešno preizkusil v reinterpretiranju makedonskih, bolgarskih in bosanskih tradicionalnih skladb, za dobro mero pa so pritaknilki nekaj avtorskih komadov. Slednji so dali slutiti potencial skupine tudi v skladanju, ki pa se je na pričujočem drugem, tokrat koncertnem albumu dodobra razmahnil. (v celoti!)
* Domača zasedba Aritmija je s svojim prvencem “Gonilna sila” leta 2007 prinesla prepotrebno osvežitev na domači etno sceni. S kombinacijo električnih in akustičnih glasbil se je bend uspešno preizkusil v reinterpretiranju makedonskih, bolgarskih in bosanskih tradicionalnih skladb, za dobro mero pa so pritaknilki nekaj avtorskih komadov. Slednji so dali slutiti potencial skupine tudi v skladanju, ki pa se je na pričujočem drugem, tokrat koncertnem albumu dodobra razmahnil.

Aritmija so se fino izognili pregovornim pastem drugega albuma: njihov drugi album, poimenovan preprosto “Live”, so, kot rečeno, posneli na koncertu, nanj pa so hkrati uvrstili povečini same nove skladbe. Na albumu, posnetem lani aprila v Stari elektrarni na festivalu Godibodi, slišimo le dve skladbi, ki sta znani s prvenca, večina novih skladb pa je avtorskih, saj je na albumu tokrat najti le eno predelavo tradicionalne teme. Bend se na albumu predstavlja v novi zasedbi z dvema novima članoma - sekstetu se v eni skladbi, natančneje pesmi, pridruži pevka Maša Pašović iz zasedbe Sedef, v kateri že tako igrata Aritmijina kitarista Tilen Stepišnik in Šemsudin Džopa. En komad pa je delo Miloša Simića iz zasedbe Ethnodelia, ki je to skladbo, skupaj z nekaterimi člani Aritmije, tudi aranžiral.

Ob vseh teh novostih ne preseneča, da je bend prenovil tako svoj zvok kakor tudi glasbeno usmeritev. Slednje velja le delno, kajti vplivi balkanskih neparnih ritmov so še slišni, a zdi se, da bend počasi širi svoja obzorja z vpletanjem drugih slogov, ki pa se skladno ujemajo z balkansko motiviko. Novi komadi dostikrat zadihajo v barvah fusiona oziroma etnojazza - sliši se, da se bend dobro znajde v taki kombinaciji in da so člani zadosti podkovani pa tudi disciplinirani, da po takih, za marsikaterega glasbenika spolzkih tleh drsajo brezhibno in brez vsakršnega pretiravanja v solističnih pasažah ali “meglenem” zvoku, zaradi katerega je fusion obenem priljubljen in osovražen.

Poudarek v aranžmajih nove glasbe Aritmije je na skupnem zvoku in skupinskem muziciranju. Zvok je sicer občasno naravnan “retro” in občutek imamo, če se spomnimo prvenca, da ima bend v tej smeri še dosti manevrskega prostora in da bi lahko zvočno sliko še bolj zasukal stran od slišanih obrazcev, denimo s kancem več psihedelije, ki jo slišimo v nekaj komadih, ali pa, nasprotno, s kakim bolj umirjenim komadom, ki bi morda gradil na za orientalsko godbo značilni omamnosti in meditativnosti. Po drugi strani pa ta manko nadomestijo z dobrim izvirnim avtorskim gradivom, ki vešče spaja balkanske godbe kot motiv in vzpodbudo k igranju z rockovskim in fusion pristopom.

Pesem Trča djeva, ki jo zapoje Maša Pašović in za katero je sama napisala tudi besedilo, je lep primer, kako iz tradicije ustvariti čisto novo avtorsko stvaritev in zdi se nam škoda, da na albumu ni še kakega komada več z Mašinim vokalom. Škoda je tudi, da razen v sklepnem komadu, ko Džopa predstavi člane zasedbe, ni slišati občinstva, saj se nam zdi, da od albuma z naslovom “Live” že po definiciji pričakujemo, da bomo slišali odziv občinstva. No, in če že iščemo pomanjkljivosti v tej dobro in strastno odigrani muziki, bi si je na albumu želeli več. Kajti 40 minut je nekako premalo za koncert, sploh ker se bend dejansko do konca razigra in razvname prav v zadnji skladbi.

pripravil Mario Batelič


Komentarji
komentiraj >>