Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF NEMOGOČEGA-POLICIST V DVOMIH (2653 bralcev)
Petek, 16. 7. 2010
Boris V.



... ameriški senat sprejel finančno reformo ...
... britanski naftni družbi BP naj bi uspelo zaustaviti iztekanje nafte v Mehiškem zalivu ...
... Gruzija bližje Evropski uniji ...
... Darja Radić imenovana za novo ministrico za gospodarstvo ...

OFF NAPOVEDNIK

Konec meseca naj bi v ameriški zvezni državi Arizona začel veljati sporni zakon, ki tudi lokalnim policistom dovoljuje pregled imigracijskega statusa oseb, kar je bila do sedaj pristojnost zveznih služb. Po novem bodo morali torej živeči v Arizoni s seboj neprestano nositi vse dokumente, ki pričajo o urejenem državljanstvu ali dovoljenju za bivanje. Zakon je po mnenju guvernerke Arizone Jan Bewer edini pravi odgovor na okoli 460.000 nezakonitih priseljencev, ki trenutno bivajo v tej zvezni državi, poraja pa se upravičen strah, da bodo arizonski policisti zdaj ustavljali in legitimirali predvsem ljudi hispanskega videza, torej na rasni osnovi, kar je kršitev ameriške ustave.

Zaradi tega sta proti lokalni vladi tožbo že vložili ameriška zvezna in mehiška vlada, sedaj pa se jima je pridružil tudi David Salgado, policist iz Phoenixa. Ta je pred sodiščem izrazil strah, da bi tako neustavno postopanje lahko vodilo v zasebne tožbe proti policistom, česar se David očitno boji bolj kot pa morebitnih ukrepov svojega delodajalca zaradi neizpolnjevanja delovnih dolžnosti. Končna sodba bo za dojemanje zakona verjetno pomenila precedens, kar pa je po svoje tudi dejanje Davida Salgada, saj se ne zgodi vsak dan, da policisti sami opozarjajo na neustavnost svojih pooblastil. Kakorkoli se bo zadeva končala, izražamo podporo dvomu policista.

Vi pa berete OFF program Radia Študent, kjer bi radi, da se dvom naseli v vse pore policijskega aparata.

OFF PROGRAM

Ameriška zvezna komisija za vrednostne papirje in borzo je finančno korporacijo Goldman Sachs oglobila za 550 milijonov dolarjev. Podjetje je kaznovano zaradi prodaje vrednostnih papirjev, za katere so vedeli, da so brez vsakršne vrednosti. Čeprav je to doslej najvišja kazen v ameriškem finančnem resorju, predstavlja le 5 odstotkov letnega dobička omenjenega podjetja, o ustreznosti kazni pa priča tudi to, da so se njegove delnice takoj po objavi novice podražile za več kot 10 odstotkov.

Ameriški senat je s 60-imi glasovi za in 39-imi proti sprejel največjo finančno reformo v zadnjih desetletjih. Namen zakonodaje, ki jo močno podpira predsednik Barack Obama, je v prvi vrsti zaščita potrošnikov. Predpostavlja ustanovitev posebne zvezne agencije, katere namen je predvsem nadzor nad posojili. Agenciji bo omogočeno izvajanje nadzora nad neutemeljenimi krediti posojilodajalcev in odrejanje sankcij zanje. Večje banke bodo zdaj primorane povečati svoje kapitalske rezerve, prav tako pa naj bi jim bile preprečene večje borzne špekulacije. Vsi ukrepi bodo v polno veljavo prišli šele čez pet let, saj v trenutni situaciji to bojda ne bi bilo dobro za gospodarstvo.

Britanski naftni družbi BP je po 85-ih dneh uspelo zaustaviti iztekanje nafte v Mehiški zaliv, vendar v družbi še čakajo na informacijo, ali bodo novi pokrovi vzdržali pritisk. Do tega trenutka je v morje izteklo skoraj 700 milijonov litrov nafte, kar nesrečo kvalificira za največjo okoljsko katastrofo v zgodovini Združenih držav Amerike. Novica o potencialnem uspehu je že povzročila skok delnic te družbe. O tem in ostalih dogodkih v severni Ameriki pa naša redna poročevalka iz Združenih držav, Lidija Poljaček:



Spodnji dom ruskega parlamenta je sprejel nov zakon o Zvezni varnostni agenciji oziroma nekdanji tajni službi FSB. Zakon daje njenim agentom pravico legitimirati in aretirati posameznike zgolj na podlagi njihovega vedenja. Upiranje agentu agencije se nemudoma kaznuje z denarno kaznijo ali 15-dnevnim zaporom. Kot opozarjajo zagovorniki človekovih pravic, gre za grob poseg v svobodo posameznika. Zdaj mora zakon potrditi še zgornji dom Dume, na koncu pa ga mora podpisati še predsednik Dmitrij Medvedjev, ki ga v imenu boja proti terorizmu sicer močno podpira.

Medvedjev je medtem na obisku v Nemčiji naznanil, da so ruski organi pregona na sledi morilcu Natalie Estemirove, ruske aktivistke in novinarke, ki je bila umorjena v Čečeniji natanko pred letom dni. Estemirova je spremljala dogajanje v Čečeniji vse od leta 1999 in bila velik kritik ruske politike v tej kavkaški republiki. Navkljub močnim dokazom v enem letu niso uspeli priti na sled morilcem, kar povečuje sum, da je bil v umor vpleten čečenski proruski režim.

V kazahstanskem mestu Almaty se začenja dvodnevno neformalno srečanje zunanjih ministrov držav članic Organizacije za varnost in stabilnost v Evropi oziroma OVSE. Na srečanju, ki se ga bo udeležil tudi slovenski zunanji minister Samuel Žbogar, bo tekla beseda predvsem o skupni evropski varnostni politiki. Tema bo med drugim tudi situacija v nemirni Kirgiziji. Kazahstan, ki letos predseduje OVSE-ju, si želi predvsem, da bi se dogovorili za uradno zasedanje te organizacije, ki ga ni bilo že od leta 1999.

Mednarodna organizacija Human Right Watch je v poročilu za leto 2009 obtožila tobačno podjetje Philip Morris International, da uporablja tobak, ki ga v Kazahstanu obirajo neplačani delavci in otroci. Organizacija je v lanskem letu ugotovila, da so na velikih tobačnih farmah ljudje delali brez plačila ali za premajhnega, saj večina sezonskih delavcev prihaja iz sosednje Kirgizije in jih zato lažje izkoriščajo za delo. V kar 72ih primerih pa so na poljih delali otroci med 10im in 17im letom. Podjetje se je na obtožbe takoj odzvalo z uradnim obžalovanjem in napovedalo takojšne ukrepanje.

Evropska unija je z Gruzijo začela pogovore o pridružitvenem sporazumu, ki naj bi postavil temelje za približevanje Gruzije Uniji. Sami pogovori izražajo podporo Evropske unije gruzijskemu predsedniku Mihailu Sakašviliju. Podporo Združenih držav pa je z obiskom v začetku meseca izrazila tudi ameriška državna sekretarka Hillary Clinton. Naslednji v vrsti držav, ki bosta s pričetkom pogovorov o pridružitvenem sporazumu stopili naproti sanjski Evropski uniji, sta Azerbajdžan in Armenija.

Odbor za obrambo visokošolskega in znanstvenega dela je kadrovske menjave na Primorski fakulteti za humanistične študije označil za čistke. Vodstvo fakultete, sestavljeno iz redno zaposlenih profesorjev, je odpustilo večje število začasno zaposlenih učiteljev in asistentov. Gre za poseg, ki ga utemeljujejo z denarno stisko in uvedbo bolonjske reforme. Komentira član odbora, profesor Rastko Močnik.



Močnik je podal tudi strokovno mnenje o visokem šolstvu v neoliberalni epohi.



Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič je v Izoli obiskal gradbišče za naravoslovno-tehnični kampus Univerze na Primorskem. Prvi univerzitetni kampus v Sloveniji naj bi bil zgrajen do leta 2013. Želja izolskega župana Tomislava Klokočovnika je, da bi v kampusu prostor našla tudi medicinska fakulteta, kar bi razbremenilo izolsko bolnišnico. Vrednost celotnega kampusa je 64 milijonov evrov.

V Gradu na Goričkem se začenja že 12. študentska delovna brigada v organizaciji Študentske organizacije univerze v Mariboru. Več o letošnji brigadi, ki se je udeležuje okoli 50 študentskih prostovoljcev, nam je povedal njen vodja Matic Ber:



Bera smo vprašali, kako se bo projekt financiral:



Skupina Iz-hod, ki opozarja na številčnost, neustreznost in neučinkovitost ustanov, kot so psihiatrične bolnišnice, posebni zavodi, zavodi za usposabljanje in zapori, domovi za stare, za mladino in tako naprej, začenja v nedeljo 700 kilometrski pohod po teh ustanovah. Namen pohoda je v prvi vrsti spodbujanje preoblikovanja teh totalnih ustanov v skupnostne oblike podpore. Več o skupini Iz-hod in samem pohodu nam je povedal njen predstavnik Matjaž Oven:



Dodajmo, da bomo v programu aktualnopolitične redakcije Radia Študent o poteku pohoda poročali redno vse do njegovega zaključka konec avgusta.

Poslanci so pred dobre pol ure s 47imi glasovi za in 9imi proti potrdili dosedanjo državno sekretarko Darjo Radić za ministrico za gospodarstvo. Široka podpora je bila pričakovana, saj ji razen SNS-a nasprotovanja ni napovedala nobena stranka. Radić je na ministrstvu kot podsekretarka in kasneje vodja direktorata za turizem delala že med leti 2001 in 2005, sedanje mesto pa zaseda od začetka mandata te vlade. Nova ministrica sicer opravlja funkcijo predsednice jeseniškega odbora stranke Zares, a vseeno zatrjuje, da bo ministrstvo prevzela kot strokovni in ne kot politični človek. Izpostavila je tudi tri glavne cilje ministrovanja, in sicer krepitev razvojne dejavnosti in konkurenčnosti gospodarstva, spodbujanje konkurenčnosti turizma ter zagotavljanje stabilne, konkurenčne in trajnostne oskrbe z energijo.

OFF so pripravili Boris ter vajenca Arne in Anže D.



Komentarji
komentiraj >>