Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
TOPOGRAFSKI PREMIKI NA AVSTRIJSKEM KOROŠKEM (2826 bralcev)
Petek, 16. 7. 2010
Nejc M.



Vsako leto skromnejši slovenski element na avstrijskem Koroškem se že od začetka moderne avstrijske države ubada z avstrijsko netolerantnostjo. Boj slovenske manjšine na Koroškem za uveljavitev temeljih pravic, ki jih ureja 7. člen avstrijske državne pogodbe, se najbolj opazno lomi predvsem na področju dvojezičnih napisov. Koroške deželne oblasti v želji po čim večji asimilaciji Slovencev vsa leta velemojstrsko izigravajo zapovedi avstrijske državne pogodbe.

Vsako leto skromnejši slovenski element na avstrijskem Koroškem se že od začetka moderne avstrijske države ubada z avstrijsko netolerantnostjo. Boj slovenske manjšine na Koroškem za uveljavitev temeljih pravic, ki jih ureja 7. člen avstrijske državne pogodbe, se najbolj opazno lomi predvsem na področju dvojezičnih napisov. Koroške deželne oblasti v želji po čim večji asimilaciji Slovencev vsa leta velemojstrsko izigravajo zapovedi avstrijske državne pogodbe in tudi avstrijskega ustavnega sodišča, ki jim je v zadnjih letih večkrat jasno naložilo upoštevanje manjšinskih pravic.

Tako je leta 2005 ustavno sodišče že odredilo dvojezične napise za Pliberk in Drvešo vas. Koroška deželna vlada se je izpolnitvi odredbe na najrazličnejše načine izmikala vse do prejšnjega tedna, ko je ustavno sodišče pripenjanje manjših tablic s slovenskim imenom, s katerimi so koroške oblasti želele zaobiti prvotno odločitev sodišča, označilo za nezakonito. Sodniki so koroški deželni vladi postavili jasen rok za postavitev novih napisov do 30. novembra letos, pristojni deželni organi pa so se tokrat podvizali in dvojezične table postavili že nekaj dni zatem, natančneje minuli torek.

Postopek pravdanja pred avstrijskim sodišči je sprožil odvetnik na avstrijskem Koroškem in vidni predstavnik slovenske manjšine Rudi Vouk, ki nam oriše potek celotnega postopka in spretnost koroških deželnih oblasti pri izogibanju postavitvi dvojezični napisov.



Dolgotrajni proces pa se je v primeru Pliberka in posledično dveh bližnjih vasi zaključil z ugodno odločitvijo ustavnega sodišča:



Od prve odločitve ustavnega sodišča do postavitve primernih dvojezičnih tabel v krajih Pliberk, Žvabék in Drveša vas je minilo več kot pet let. Kako je koroškemu deželnemu glavarstvu ob vsej pravni jasnosti z uresničitvijo odločbe ustavnega sodišča uspelo zavlačevati tako dolgo? Podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip meni, da so za to krivi počasni avstrijski sodni mlini in spretnost koroških oblasti.



Avstrijski dopisnik Radio televizije Slovenija Lojze Kos pa pravi, da je takšna pač avstrijsko-koroška realnost.



Da si avstrijska deželna in državna politika nista enotni, ko gre za vprašanje slovenske manjšine, opaža tudi profesor sodobne zgodovine na ljubljanski Filozofski fakulteti, Dušan Nećak. In največji talec tega so bili vseskozi na avstrijskem Koroškem živeči Slovenci.



Postavitev dvojezičnih tabel v treh krajih avstrijske Koroške je med tam živečimi Slovenci seveda naletela na močno odobravanje. Pozitivne odzive pa je beležiti tudi s strani avstrijskih državnih oblasti. Novinar Lojze Kos:



Ob tem, ko opozarja, da je to šele začetek reševanja dvojezične problematike, je s topografskimi premiki zadovoljen tudi minister za Slovence v zamejstvu in po svetu, Boštjan Žekš:



Za komentar smo poprosili tudi koroško deželno glavarstvo. Prejeli smo le izjavo za medije deželnega glavarja Gerharda Dörflerja, v kateri je pojasnil, da je neprijetno, da je do odločbe ustavnega sodišča v takšni obliki prišlo zaradi, kot mu pravi, divjega prestopnika Rudija Vouka, zato ta razsodba v koroški javnosti ne bo naletela na razumevanje. Rudi Vouk si je naziv divjega prestopnika s strani glavarja prislužil, ker je, kot smo slišali v predhodni izjavi, v primeru Pliberka izhajal iz prehitre vožnje predsednika pliberškega kulturnega društva skozi kraj.

Dörfler je ob tem sodbo sodišča primerjal z napačnim žvižgom nogometnega sodnika, ki ga morajo igralci ne glede na nestrinjanje spoštovati. Slovenska stran se je na glavarjeve provokativne izjave odzvala diplomatsko. Minister Žekš je Dörflerja vzel celo v bran in dejal, da je odločitev sodišča vendarle upošteval.



Napačnega žvižga pa Dörflerju ni zameril niti podpredsednik Narodnega sveta koroških Slovencev Nanti Olip.



S postavitvijo dvojezičnih tabel v treh krajih pa vprašanje dvojezične topografije na avstrijskem Koroškem še zdaleč ni rešeno. Kaj še ostaja odprto, nam je povedal odvetnik Rudi Vouk.



Nantija Olipa smo vprašali, na izpolnitev katerih zahtev še čakajo Slovenci na avstrijskem Koroškem.



Odprtih naj bi bilo tako še več kot 30 ustavnih pritožb, od katerih jih bo po najbolj optimističnih pričakovanjih letos razrešenih 12. Pri hitrosti reševanja še nedorečenih zadev bi pripadnikom slovenske manjšine onkraj severne meje pomagalo tudi večje diplomatsko delovanje oblasti v Ljubljani. Zgodovinar Dušan Nećak pa pri tem opozarja, da je v tem primeru manjšinsko vprašanje vpeto v kompleksnejše avstrijsko-slovenske odnose.



Za slab položaj v preteklosti in danes pa si je po mnenju Nećaka slovenska manjšina na avstrijskem Koroškem delno kriva tudi sama. Opozarja na njeno razdeljenost.



Postavitev dvojezičnih tabel v avstrijskem zamejstvu je vsekakor dober signal pri prepoznem uresničevanju temeljnih pravic za slovensko manjšino. Ker so se deželne oblasti na avstrijskem Koroškem tokrat odzvale presenetljivo hitro, se postavlja vprašanje, ali je na vidiku do Slovencev bolj prijazna deželna politika ali gre zgolj za nujno izjemo. Rudi Vouku je ob dejstvu, da je deželnemu glavarju Dölflerju enostavno zmanjkalo trikov in so mu ob neizpolnitvi odločb grozile hude sankcije, pesimističen.



V veliko svetlejši luči pa prihodnost Slovencev na avstrijskem Koroškem vidi Lojze Kos. V pričakovanju, da letošnja 90. obletnica koroškega plebiscita na avstrijsko Koroško prinese normalizacijo manjšinskih razmer, kultivator tudi zaključujemo.



Kultivirali so Nejc in gušterja Peter ter Luka T.



Komentarji
komentiraj >>