V politično meglo zavita reformna rešitev, kako se v naslednjih dveh proračunskih letih s prizadetimi deležniki uskladiti o zamrznitvi pokojnin in varčevalni pokojninski reformi, tako imenovana švicarska formula, ki jo je sprva predlagala vlada, je pozabljena. Do petka, ko bi naj bil dokončno znan vladni predlog tako glede formule usklajevanja kot glede morebitne zamrznitve pokojnin v prihodnjih dveh letih, se v koaliciji namreč pogovarjajo le še o - slovenski formuli.
Današnja seja Ekonomskega-socialnega sveta, na kateri bi se naj nadaljevala pogajanja o pokojninski reformi, gotovo ne bo prinesla omembe vrednega zbližanja stališč med aktualno vlado in sindikati. Da je temu tako, je bilo sicer jasno že po včerajšnjem sestanku predsednikov koalicijskih strank. Kako konkretno pravzaprav realizirati visokoleteče načrte krčenja oziroma omejevanja javne porabe na področju plač, socialnih transferjev in pokojnin, zaenkrat dokončno ne ve niti politični vrh, ki mu je bilo za ta mandat zaupano vodenje države.
V politično meglo zavita reformna rešitev, kako se v naslednjih dveh proračunskih letih s prizadetimi deležniki uskladiti o zamrznitvi pokojnin in varčevalni pokojninski reformi, tako imenovana švicarska formula, ki jo je sprva predlagala vlada, je, kot je s samo njemu lastnim nasmeškom oznanil predsednik DESUS Karel Erjavec, pozabljena. Do petka, ko bi naj bil dokončno znan vladni predlog tako glede formule usklajevanja kot glede morebitne zamrznitve pokojnin v prihodnjih dveh letih, se v koaliciji namreč pogovarjajo le še o - slovenski formuli.
Kakšna pa naj bi ta, prav na kožo slovenskega povprečneža pisana formula pravzaprav bila, pa zaenkrat ostaja neznanka. Popolni zamrznitvi pokojnin v prihodnjih dveh proračunskih letih tudi s ponovno grožnjo odhoda iz koalicije nasprotujejo v stranki DESUS. Pristajajo le na že veljavni ukrep, po katerem se bi pokojnine v prihodnjih dveh letih s plačami usklajevale polovično. Pred sprejetjem dokončne reformne rešitve, s katero bi vsaj delno zamašili zevajočo praznino v slovenskih javnih financah, za katero bo kot en mož stopila celotna koalicija, pa so previdni tudi ostali koalicijski partnerji, saj gre nedvomno za eno socialno najbolj občutljivih vprašanj, s katerimi se sooča slovenska družba.
Ker tudi ta koalicija in vlada nista poskrbeli za spremembo referendumske zakonodaje, je logično, da še pred koalicijsko usklajenim predlogom reformno-varčevalnih ukrepov, domači sindikati napovedujejo naknadni zakonodajni referendum. Kot pravi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič, bodo na referendumu ljudi vprašali, ali se strinjajo s tem, da se tako podaljšuje delovna doba, kar je eno od glavnih jeder spora pogajanj o pokojninski reformi, ki brez omembe večjega napredka potekajo na sejah Ekonomsko-socialnega sveta.
Vlada namreč zaenkrat še naprej predlaga, da bi se naj moški za polno pokojnino lahko upokojili pri 65. in ženske pri 63. letu starosti. Do polne pokojnine bi se sicer prav po vladnem predlogu lahko dokopali tudi nekoliko prej, toda moški le v primeru, če bi dopolnil 43 let, ženske pa 41 let delovne dobe. Toda kaj pravzaprav že danes sploh pomeni polna pokojnina, ki bo ne glede na dokončni dogovor te koalicije in vlade v prihodnje gotovo realno gledano nižja?
Marca letos je bilo po podatkih Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije skupaj 569.916 prejemnikov pokojnin, od katerih je bilo dobrih 64 odstotkov prejemnikov starostnih pokojnin, kar pomeni, da so do njih upravičeni na podlagi opravljene delovne dobe. Najvišja izplačana pokojnina marca letos je sicer res znašala 2.154 evrov, povprečna neto pokojnina z varstvenim dodatkom pa je bila ubornih 577 evrov. Pri najnižji pokojninski osnovi za 15 let delovne dobe pa so se bančni računi upravičencev opomogli zgolj še za piškavih 190 evrov.
Prava posebnost slovenske formule, o kateri te dni teče beseda po vladnih in državnozborskih hodnikih, je tako predvsem v tem, da so pokojnine v Sloveniji že sedaj nizke. Pokojnino pod 500 evrov bruto ima že sedaj 35 odstotkov domačih upokojencev. Tako ni nobenega dvoma, da namerava ta dobra vlada ponovno varčevati prav na plečih socialno najšibkejšega in finančno najslabše stoječega dela prebivalstva. Naslednja posebnost te slovenske formule, kako zagotoviti finančno vzdržnost praznih javnih blagajn, je, da so v teh časih redne zaposlitve na Slovenskem razmeroma redke. Na domačem trgu delovne sile pa vse polno nekonkurenčnih posameznikov in posameznic, ki v svojih 30-ih in nekaj plus letih zaenkrat še niso pridelali kake omembe vredno dolge pokojninske dobe. So pač delali pogodbena, občasna ali kaka druga samo-zaposlitvena dela. Njihova pokojninska prihodnost je tako negotova že glede na sedaj veljavno pokojninsko zakonodajo, ki jo branijo sindikati.
Naslednji pomembni element, ki bo, pa če se tega vladni reformatorji zavedajo ali ne, zaznamoval to slovensko formulo rezanja javnih izdatkov na področju plač, pokojnin in preostalih socialnih izdatkov, je pričakovana življenjska doba na Slovenskem. Iz Statističnega Urada domače Republike tako sporočajo, da lahko v Sloveniji leta 1995 rojene deklice pričakujete, da boste v povprečju živele skoraj 78 let, dečki pa dobrih 70 let. No, če ste malo starejši, potem še podatek, da se pred tridesetimi leti rojene ženske lahko nadejate starosti 73 let, moški pa le 65 let. Leta 2005 rojene deklice lahko pričakujete, da boste živele že 81,3 leta, dečki pa 74,1 leta. Do leta 2050 naj bi se ti vrednosti povečali na 85 let za deklice in slabih 80 let za dečke.
Tudi v Sloveniji ženski del populacije v povprečju živi dlje kot moški. Vprašanja, ali je nemara temu tako, ker se tudi prej upokojujejo, si sicer vladni varčevalci te dni ne zastavljajo. Toda tako to gre. V vsakem primeru so pokojninski obeti za prihodnje rodove zaposlenih na Slovenskem slabi. In zato kaj drugačna, pa kakršnakoli že da ta na koncu tudi dejansko bo, ne bo tudi ta slovenska formula.
ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s slovensko formulo za novo krčenje plač, pokojnin in socialnih prejemkov v zobeh poskrbel Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>