PUNČKE, 22.7.2010, Menza pri koritu- AKC Metelkova, Ljubljana

* V začetku devetdesetih, ko se na glasbeni rock sceni pojavi večje število ženskih bendov in posameznih izvajalk in v času, ko se ta fenomen označi z „Grrrl Power" in se govori o „Riot Grrrl Revolution„ in se polemizira, kaj je vaginalna in kaj pičkina glasba, so luč sveta ugledale Iva, Lucija in Ena.

Slabih dvajset let pozneje, ob koncu najstništva, so se tri dekleta združila v zasedbo Punčke. Skupaj z drugimi ženskimi rock bendi, kot so Larve, Ž/buka, Rock Flock in Kajle, so postale nosilke hrvaškega novega „Grrrl power" vala in „Žestoke cure hrvatskog rocka", močne punce hrvaškega rocka, kot jih poimenuje Antonela Marušić v začetku tega leta v Slobodni Dalmaciji.

Ob koncu leta 2007 se v glasbeno renomiranih Vinkovcih sestavijo kot trio, kmalu razširijo na sekstet in se ob koncu minulega leta skrčijo nazaj v trio. To kompulzivno širjenje in krčenje zasedbe prav gotovo priča o intenzivni kreativni energiji ter o študijskih obveznostih, ki so zasedbo razdelile med Vinkovce in Zagreb.

Včeraj na odru Menze so Punčke koncert odigrale v prvotni postavi. Ena na bobnih, Iva na basu in spremljevalnih vokalih ter Lucija z vokalom in kitaro so v dobri uri odigrale skoraj vse svoje skladbe. Začetek je pripadal skladbam iz začetnega obdobja, kot so Kilkenny, Gospodin H in druge, ki jih lahko pretočite iz njihove „myspace" internetne strani in so bile izdane na kompilacijski zgoščenki „Rdeče zore 2010" ob istoimenskem festivalu, ki je potekal letos marca na Metelkovi in jih je v drugo gostil v Sloveniji po prvem nastopu v februarju. Godba Punčk je intenzivna, močna in z brezhibno izvedbo v živo deluje močno, prepričljivo, zdaj plesno, drugič umirjeno, poglobljeno samo vase.

Kot že v zgoraj omenjenem članku v Slobodni Dalmaciji avtorica navaja podobnost s srbskimi ženskimi bendi, kot so Obojeni program in Boye, v to družino pa lahko dodamo tudi makedonske Bernays Propaganda in zopet lahko govorimo o glasbenem prostoru bivše Jugoslavije, ki je v globalnem rock prostoru pomenil in še vedno tvori lasten glasbeni izraz. In tega ne manjka niti Punčkam - lastne glasbene prepoznavnosti namreč - ki je v enem trenutku kitarsko „distorziran" „rocknrol" blizu kakšnim Ramonesom in se v čustvene globine spušča in iz njih dviguje z melanholijo in odločnostjo britanskih Joy Division ter združuje različne kvalitete že prej omenjenih izvorov.

Štirideset-glavo občinstvo pod odrom je stopnjevalo doživljanje skupaj z bendom od samega začetka in doživelo vrhunec stapljanja z glasbo ob koncu koncerta. Med skladbami nas je kitaristka vokalistka Lucija proglasila za najboljše občinstvo in oder za najbolj domač oder, kar rahlo spominja na stereotipno dobrikanje rock zvezd, vendar ne zmanjša občutka pristnosti in neposrednosti, ki ga Punčke izzovejo s svojo glasbo. Pa naj bo ta „girly punk rock", kakor so zasedbo in glasbo označevali na začetku, ali „indie, alternativni rock", ki se kot označba pojavlja ob spomladanskem izidu prvega samostojnega izdelka z naslovom „Robot koji hekla". Takšni in drugačni glasbeni predalčki ne naredijo glasbe, marveč ji odvzamejo širino, lastno identiteto, raznovrstnost, ki je ključ za dober koncert ali kakšen drugi glasbeni izdelek. In Punčke so včeraj predstavljale z osmimi skladbami napolnjeno zgoščenko v kartonastem ovitku, brez odvečne plastike z naslovom „Robot koji hekla", ki ga je bilo mogoče kupiti za pet evrov na stojnici pod Menzinim balkonom. Punčke same svoj razvoj opredelijo z izpiljenostjo zvoka, njegovo čistostjo in močjo, ki je rezultat petdesetih koncertov v dveh letih po hrvaškem, bosansko-hercegovskem in slovenskem rock podzemlju. In „robot, ki klekla" je včeraj „skleklal" prav zanimivo, močno in raznovrstno glasbeno čipko. Nitko smo na koncu zavezali z enopesemskim vozlom, ponovitvijo skladbe „Svjetlost", sicer uvodnega komada z debitantskega ploščka „Robot koji hekla". Robot kleklja sam, a v svoji samozadostnosti se zaveda, da je vzorec čipke odvisen od odseva svetlobe in misli, ki se vrača z izkušnjo drugega.

Vročina nas je po koncu zabrisala iz Menze v noč, Punčke v bližnji hotel in danes zvečer v Železnike na nov oder, tokrat oder festivala Krawal. Kdor jih je včeraj zamudil v Menzi, naj se le odpravi v selško dolino in jih pospremi na glasbeni poti, ki bo glede na njihovo mladost še dolga in upam, da ko postanejo Žene, ne izgubijo tega, kar so začele kot Punčke.

Torej Punčke včeraj tretjič v Ljubljani, drugič na Menzinem odru v sklopu „Slovenian Summer Tour", ki jih je dan prej pripeljal v Škofjo Loko, danes jih mogoče slišati in videti v Železnikih na festivalu Krawal, jutri pa v Celju.

Recenzijo pripravil Simon Vene