Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
PRINS THOMAS: Prins Thomas (Full Pupp, 2010) (ponovitev 3. 8. 2010 ob 00.30) (2209 bralcev)
Torek, 27. 7. 2010
Pina Gabrijan



Torkova Tolpa bumov prinaša dolgopričakovani samostojni prvenec diskodeličnega norveškega Prinsa Thomasa, ki je letošnjo pomlad izšel pri njegovi lastni založbi Full Pupp. (v celoti!)

* Letošnje leto je prineslo še eno diskodelično ploščo iz norveške valilnice te struje, ki pa že zavoljo svojega avtorja zasluži posebno pozornost. Gre za istoimenski album Prinsa Thomasa, ki je izšel pri njegovi lastni založbi Full Pupp, specializirani za lokalne norveške izdaje. Prins Thomas, s pravim imenom Thomas Moen Hermansen, nas je tako po mnogih letih intenzivne didžejevske kariere, skoraj dekadi plodne remikserske dejavnosti in kar nekaj singlih končno razveselil s samostojnim dolgometražnim izdelkom. Pretekla leta so sicer prinesla dva odobravanja deležna albuma z rojakom Hansom-Petrom Lindstrømom oziroma samo Lindstrømom, tokrat pa se je Hermansen končno odpravil na samostojno pot.

Med sedmimi komadi na albumu ne najdemo nobenega, ki bi bil krajši od šestih minut, večinoma pa se razvlečejo kar tja do skoraj desetih minut. Vendar je to dejstvo povsem razumljivo, saj gre za skrajno zasanjane in vsebinsko razvlečene komade, Hermansen se nikakor ne obremenjuje s kakšno zapovedano formo ter naravnost prefinjeno draži poslušalca in ga s tem povede na trip po svojem vesolju. Več kot očitno je, da se bolj kot na tradicijo plesne glasbe zadnjih dvajsetih let navezuje na nemško zapuščino Krautrocka in Kosmische Musik [beri: kozmiše muzik]. Album na nek način izpade kot poklon neki tradiciji, hkrati pa kaže Hermansena kot navdahnjenega učenca, ki je sposoben ustvariti nekaj povsem svojega. O nagnjenjih k tej sceni je dal vedeti že njegov singel izpred petih let z naslovom 'Göttsching', kjer gre torej za poklon enemu najpomembnejših kitaristov kozmičnega glasbenega oddelka. Na pričujočem albumu pa najdemo komad, naslovljen 'Wendy Not Walter', torej aluzijo na nekoč glasbenika Walterja Carlosa, danes glasbenico Wendy Carlos, ki je s sintesajzerskim preigravanjem Beethovnovih pesmi zakrivila legendarno glasbeno podlago za Kubrickovo 'Peklensko pomarančo'.

Kljub temu, da je Prins Thomas samouk, večino plošče odigra sam - torej vse od kitare in basa do sintesajzerja in tolkal. Le za prej omenjeno 'Wendy Not Walter' priključi Lindstrøma na klaviaturah, ki za komad 'Sauerkraut' poprime še za klarinet, v taistem komadu pa se jima pridruži še en priznan norveški diskodelik, in sicer Todd Terje na trobilih. Verjetno velja najbolj izpostaviti skoraj desetminutni 'Slangemusikk', kar bi v prevodu pomenilo kačja glasba, kjer se Hermansen izkaže ne le kot tehnično sposoben glasbenik, temveč kot ustvarjalec pravega formata. Čeprav moramo priznati, da pa le malo skrene na koncu, ko se zadeva kar nekako preveč spevno in že rahlo osladno zaključi, vendar to ne pokvari vtisa, ki ga prinaša večina komada.

Prins Thomas razveseljuje tudi s preprostim dejstvom, da je kot ena izmed poglavitnih figur disko scene zastavil svoj samostojni prvenec precej daleč od središča te struje in jo tako v bistvu precej obogatil. Tako se v zadnjih letih k sreči na mednarodni ravni vzpostavlja močna klubska scena, ki ne temelji nujno na neonskem ambientu, polnem s substancami podkrepljenih mladcev in nekritično sledečih nemilo treskajočih udarcih ritem mašin. Pred seboj imamo torej stvaritev, ki zna biti všečna poslušalstvu iz skrajno različnih vetrov.

pripravila Pina Gabrijan

 



Komentarji
komentiraj >>

Re: PRINS THOMAS: Prins Thomas (Full Pupp, 2010) (ponovitev 3. 8. 2010 ob 00.30)
anonimni alkoholik [02/03/2011]

Bach, punca, Bach, prafoter moderne elektronike. Beethoven, za razliko od njega, veze nima z elektronsko musko.
odgovori >>