OFF NAPOVEDNIK

Medtem ko se je »črno zlato« v zadnjih mesecih prelevilo v »črno pogubo« svetovnih razsežnosti in ko izlivanju nafte v Mehiškem zalivu še ni videti srečnega konca, pa v Barceloni na drugem koncu sveta prvi človek s popolno presaditvijo obraza po štirih mesecih sicer lahko že premika obrvi in zenici, ne more pa normalno govoriti in povsem zapreti oči.

Še vedno pa si zatiskajo oči odgovorni za eksplozijo na naftni ploščadi v Mehiškem zalivu in ni pokazateljev, ki bi namigovali na to, da bodo kaj kmalu spregovorili.

Pacient, čigar identiteta ni znana, pa bo na drugi strani po zagotovilih zdravstvenega osebja povsem okreval in normalno premikal celoten obraz v letu in pol.

Po normalnem življenju prav tako hrepenijo prebivalci in ogrožene živalske ter rastlinske vrste obalnih predelov Združenih držav Amerike. A kaj, ko normalnega življenjskega toka tukaj ni pričakovati vsaj še 40 let, popolno okrevanje po tej ekološki katastrofi pa po vsej verjetnosti ne bo mogoče nikoli.

Prihaja pa tudi zelo »dvoumno« sporočilo iz »dežele svobode«. Nagradili so letošnje zmagovalce konference Mednarodnega društva za arborikulturo oziroma drevesničarstvo v urbanih okoljih (ISA), med katerimi je bila tudi Slovenka Tanja Grmovšek. Glavni sponzor letošnje prireditve je, zanimivo, največji svetovni proizvajalec motornih žag, ameriško podjetje STIHL.

Vi pa berete kar se da čist in novičarsko neonesnažen OFF Program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Venezuela je na mejo s Kolumbijo napotila dodatnih tisoč vojakov. Ta poteza sledi sobotni izjavi venezuelskega predsednika Huga Chaveza, da je možnost vojaškega konflikta s Kolumbijo večja kot kadarkoli v preteklem stoletju. To je le zadnji v razvoju dogodkov, potem ko je Caracas v četrtek prekinil diplomatske stike s Kolumbijo, saj ga je ta obtožila, da v svojih bazah gosti kolumbijske upornike. Chavez obtožbe zavrača in jih tolmači kot izgovor za od ZDA podprto invazijo na Venezuelo. V tem primeru je pripravljen prekiniti dobavo nafte ZDA.

Združene države Amerike so sprožile preiskavo objave več kot 90.000 tisoč strani zaupnih dokumentov o vojni v Afganistanu na spletni strani WikiLeaks. Glavni problem naj bi bili zaupni podatki o operacijah, logistiki in programih, ki so pricurljali v javnost in naj bi ogrožali varnost vojakov. Eden od ustanoviteljev strani je avstralski heker in spletni aktivist Julian Assange, ki je zagotovil, da so pred objavo preverili, ali bodo podrobnosti ogrožale vojake v Afganistanu. Meni, da je v dokumentih mogoče najti dokaze o vojnih zločinih. Objavljeni dokumenti med drugim razkrivajo naraščajoč upor talibanov proti mednarodnim silam v Afganistanu, ki naj bi se jim slabo pisalo, in obstoj posebnih enot ameriških sil za likvidacijo talibanskih voditeljev.

V kalifornijskem mestecu Bell je prišlo do ljudskega upora zaradi visokih plač javnih funkcionarjev. Zatem ko je Los Angeles Times objavil podatke plač vodje policije in še treh visokih uradnikov, so ljudje ponoreli in zahtevali njihov odstop. Vodilni policist v mestecu si je dal izplačati kar 457.000 dolarjev plače na leto, medtem ko ima za primerjavo ameriški predsednik letno plačo v višini 400.000 dolarjev. Med grešniki, ki so si napolnili osebne račune, je tudi župan tega predmestnega predela Los Angelesa, ki je letno prejel 100.000 zelencev, kljub temu da to delo ni poklicno. Kljub obljubam župana in svetnikov, da si bodo sedaj pošteno znižali honorar, pa protestnikov to ni pomirilo in še naprej zahtevajo, da »banda odstopi«.

O dogajanju preko luže se nam sicer tudi tokrat javlja poročevalka Lidija Poljaček:



ZDA in Južna Koreja nadaljujeta sporne vojaške vaje v Japonskem morju. Sicer pa današnji dan obeležuje 57 let od podpisa premirja med Severno in Južno Korejo. Sprti strani nista nikoli ratificirali mirovne pogodbe, zato sta tehnično še vedno v vojni. Ameriški predsednik Barack Obama je v izjavi ob obletnici premirja poudaril, da so se ZDA od ustanovitve naslanjale na svojo vojsko za zagotovitev varstva svoboščin in človekovih pravic po svetu, rojake je pozval, naj bo pozornost namenjena predvsem veteranom korejske vojne. Pjongjang se je obletnice spomnil s polaganjem rož in vencev na spominskem obeležju korejski vojni. V Južni Koreji pa se je blizu meje s severno sosedo zbralo okoli 150 aktivistov, ki so velik balon opremili z letaki, dvdji in tisoč bankovci po en ameriški dolar. Na letakih so izrazili kritike do kršenja človekovih pravic in podali podrobnosti o marčevskem torpediranju južnokorejske vojne ladje. V zrak so ga spustili upajoč, da bo veter sprememb potegnil tudi čez severno mejo.

Afriški voditelji so se na konferenci Afriške unije strinjali, da v Somaliji povečajo prisotnost mirovniških sil. V glavno mesto Mogadish naj bi tako poslali 2000 novih vojakov, ki naj bi bolj odločno nastopali proti militantni skupini Al-šabab, ki jo povezujejo z mednarodno mrežo Al-Kaida. Somalijske oblasti so zahtevale, naj bodo nove sile iz muslimanskih držav, da jih Al-šabab ne bodo označevali za nevernike. Po vsej verjetnosti nove sile prihajajo iz Gvineje in Džibutija, držav, katerih večinsko prebivalstvo je muslimansko.

Na mednarodni donatorski konferenci za Kirgizistan je vlada v Biškeku zaprosila za milijardo evrov pomoči za obnovo države, ki jo je zadnje mesece pretresalo politično in medetnično nasilje. Revščina ostaja glavni vir napetosti v državi, kjer imata svoja vojaška oporišča tako Rusija kot ZDA. Čeprav Kirgizistan potrebuje dolgoročno podporo, so najnujnejša sredstva usmerjena v potrebe več sto tisoč razseljenih ljudi na jugu države, od katerih mnogi še vedno živijo v šotorih ali pri sorodnikih.

Srbski poslanci so na maratonski seji podprli politiko vlade do Kosova in njeno namero, da septembra Generalni skupščini Združenih narodov predloži resolucijo. Ta bi po njihovem mnenju odprla vrata drugačni politiki, ki so jo desetletja vodili v Beogradu. Parlament je v dokumentu kot nujno izpostavil, da se preko mirnih pogajanj pride do trajne in obojestranske rešitve, ki bi omogočila spravo med srbskim in albanskim narodom. Srbski predsednik Boris Tadić je izjavil, da ni čas za veliki patriotizem, ampak velika dela. Kot je poudaril, želijo Srbijo rešiti nacionalnih konfliktov, saj brez konstruktivne politike, integracije v Evropsko unijo ter dobrih odnosov z Združenimi državami Amerike, Rusije in Kitajske ne more ohraniti svojih interesov na Kosovu. Za dokument, ki opredeljuje novo srbsko politiko do Kosova, je sicer glasovalo 192 poslancev, 26 pa jih je bilo proti.

Računsko sodišče Republike Slovenije je po reviziji izvajanja nalog inšpekcijskega nadzora prometa ministrstvu za promet dalo vrsto priporočil za izboljšanje delovnih pogojev izvajalcev inšpekcijskega nadzora. Pri primerjavi lanskih rezultatov nadzora je računsko sodišče ocenilo, da je bilo ministrstvo manj uspešno pri vseh segmentih nadzora, razen pomorskega. Sodišče je ocenilo, da je vzrok sistemske narave. Več o konkretnih ugotovitvah pa vrhovni državni revizor na Računskem sodišču Miroslav Krajnc:



Po zagotovilih ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Boštjana Žekša prehod na digitalni sistem oddajanja italijanske radiotelevizije RAI ne pomeni, da bodo oddaje v slovenskem jeziku ugasnile. Žekš je o omenjeni problematiki že opravil več pogovorov s pristojnimi, tako pri Radioteleviziji Slovenija kot pri odgovornih na italijanski strani. Pri tem so v Žekšovem uradu izpostavili pričakovanje, da bo italijanska stran zagotovila nemoteno predvajanje programa v slovenskem jeziku tudi v Videmski pokrajini. Oddaje so namreč vidne le na Goriškem in Tržaškem, ne pa tudi v pokrajini Videm, kjer tudi živi slovenska skupnost.

Študentski zbor Študentske organizacije Univerze v Ljubljani je na redni seji sinoči po pričakovanjih potrdil novo tehnično predsedstvo. Sestavo začasnega predsedstva, ki bo ŠOU vodil predvidoma do volitev v oktobru, so pretekli teden predlagali poslanski klubi študentskega zbora, potem ko je 21. junija odstopilo celotno predsedstvo ljubljanske študentske organizacije.

Do oktobra bo ŠOU v Ljubljani tako vodil predsednik Aljoša Krdžić, tehnično vlado pa bodo sestavljali še minister za obštudijske dejavnosti Aleš Koželjnik, minister za študentske organizacije visokošolskih zavodov Tomaž Senečič, ministrica za mednarodno sodelovanje Urška Simonšek, ministrica za študijsko problematiko Tanja Poličnik in minister za socialo in zdravstvo Matevž Kokol. Prioritetni nalogi novega vodstva bosta zaščita interesov organizacije po sprejetju nove študentske ustave in zaščita socialnega položaja študentov Univerze v Ljubljani.

OFF sta pripravila Luka P. in Luka T.