Četrtek, 29. 7. 2010
LukaZ
Ameriški trojček Trans Am tokrat v mehkejši in bolj subtilni maniri nadaljuje svoje popotovanje po kozmično pulzirajočih planjavah krautrocka in elektra ter nabritih in hkrati psihedeličnih poteh punk rocka. Opojno in hrapavo, plesno in nažigajoče, tako kot vedno in kakršni ponovno prihajajo na naše domače glasbene odre ... (v celoti!)
* Ameriški trojček Trans Am tokrat v temačnejši maniri nadaljuje svoje popotovanje po kozmično pulzirajočih planjavah krautrocka in elektra ter nabritih in hkrati psihedeličnih poteh punk rocka. Opojno in hrapavo, plesno in nažigajoče, tako kot vedno in kakršni ponovno prihajajo na naše domače glasbene odre ...
Trans Am so v svoji dvajset let trajajoči karieri, vključno s pričujočim albumom nanizali devet studijskih plošč, na katerih so utelešali svojstven retro futurizem, ki se je, z ironijo ali brez, oziral v zvočnost sedemdesetih in osemdesetih, od krautrockerskega pulzirajočega funka in zgodnjega elektra, v katera so vtrli tudi dobro dozo punkerske ostrine in robatosti, pa vse do prekopicevanj tradicij zgodnjih tvarin tršega rocka s kitarskimi solažami vred. Včasih so Trans Am zato delovali kot razdvojena entiteta, ki pa je z okleščenjem svoje poetike na plošči 'Futureworld' še iz devetdesetih dokončno dobila svojo prepoznavno avtorsko obliko. Vanjo je zasedba na plošči 'Liberation' smelo in ostro vtrla kritiko tedanjih političnih razmer, jo nadaljevala s ploščo 'Sex Change' ter jo letos privedla do dvanajstih skladb plošče 'The Thing'.
V tej 'stvari' glasba Trans Am dobi svojstveno amorfno obliko, v kateri utripa občasno hladen elektro funkoiden, robat pulz, denimo v skladbi 'Naked Singularitiy' občasno pa, kot v skladbi 'Arcadia' plesen pulz. Obe ponazarjata temeljno naturo glasbe na pričujoči plošči, ki na isto časovno premico, v isti tok postavlja zvočnost sedemdesetih in zvočnost osemdesetih, ki skozi ustvarjanje Trans Am postaneta zvok devetdesetih v drncu zasedb, vezanih na post rockerski milje. Pa čeprav so bili in še vedno so Trans Am delno odrinjeni iz njegovega osrednjega toka. Morda tudi zato, ker so vedno na svojstven način poleg oziranja na retro futuristične odmeve sintetičnih zvočnih linij glorificirali rock, občasno namenoma v njegovi rudimentarni, skozi ironijo celo klišejsko zlizani obliki. Izkušnja rocka ostaja temeljna podstat njihovega početja. Na plošči iz amorfne mase v bolj prepoznavni obliki izide kot psihedelična, kozmična rockerska miniatura 'Interstellar Drift', katere antipod je zaključna sintetična ambientala 'Space Dock' ali pa ekstatično hrupna eksplozivna zvočna masa skladbe 'Heaven's Gate'. Vendar pa na plošči ni čistih in prepoznavnih linij, niti stilskih ločnic, saj v godbi Trans Am vse utripa v enaki meri. Vse je ista stvar in ravno v tem so Trans Am še vedno samosvoji in prepoznavni.
Plošča 'Thing' je bojda nastajala v ustvarjalnem krču, iz katerega so Nathan Means, Philip Manley in Sebastian Thomson še dodatno prečistili svoj izraz in ga vpeli v dvanajst kratkih skladb, ki ravno v svoji dolžini ostajajo osredotočene in s tem obdržijo intenzivnost, ki bi se v daljših zvočnih pohajkovanjih lahko izgubila. Hkrati pa še vedno ostajajo trdno v točki, v kateri se še vedno zanimivo in kreativno prežemata preteklost in prihodnost. Glasbo z devete studijske plošče ameriškega tria Trans Am boste lahko preverili 4. avgusta v živo na koncertu v Gala Hali na Metelkovi ...
pripravil Luka Zagoričnik
Komentarji
komentiraj >>