Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
NE TAKO ZELO DOBRA NOVINARSKA MALA USTAVA (3373 bralcev)
Ponedeljek, 2. 8. 2010
Nejc M.



Preteklo sredo je v javno razpravo prišel dolgopričakovani predlog novega zakona o medijih, ki naj novinarstvu omogočil pravo zakonsko osnovo za profesionalno delo. Ali res, smo se v tokratnem Zeitgeistu ugotavljali z medijsko strokovnjakinjo Sandro Bašić Hrvatin, direktorjem direktorata za medije pri kulturnem ministrstvu Vojkom Stoparjem, novinarjem Dnevnika Primožem Cirmanom in predsednikom Društva novinarjev Slovenije Gregorjem Repovžem.

Dober teden dni za tem, ko se je več novinarskih aktivov predsedniku vlade Borutu Pahorju in kulturni ministrici Majdi Širca pridušalo nad slabimi razmerami v slovenskem medijskem prostoru, je preteklo sredo v javno razpravo prišel predlog novega zakona o medijih. Dolgo pričakovani zakon naj bi odgovoril na vsa zadnja novinarska opozorila, hkrati pa novinarstvu omogočil pravo zakonsko osnovo.

Da je urediti kaos na področju medijske zakonodaje ena od njihovih prioritet, so na ministrstvu za kulturo napovedovali že od kar ga je prevzela ministrica Majda Širca. Povsem samosvoj in političnim interesom prikrojen aktualen zakon o medijih, sprejet v času pretekle Janševe vlade, je novo politično oblast v to domala zavezoval. Absurdnosti, anomalij in netransparentnosti je v njem preprosto preveč, te pa se vse bolj odražajo tudi na medijskem trgu. Direktor direktorata za medije na kulturnem ministrstvu, Vojko Stopar, pa dodaja, da so imeli na ministrstvu pri pisanju zakona v mislih tudi novinarsko avtonomijo.



Prečiščeni zakon o medijih, v katerem od aktualnega ostaja dobro in je odstranjeno slabo, po besedah ministrstva zagotavlja vse pogoje za profesionalno delo v novinarstvu. Kulturna ministrica ga je tako novinarjem predstavila kar kot njihovo malo ustavo. Da predlog prevetrenega zakon o medijih prinaša dobro osnovo za nadaljnjo razpravo, se strinja medijska strokovnjakinja in predavateljica na koprski Fakulteta za humanistične študije, Sandra Bašič Hrvatin.



Aktivi novinarjev nekaterih domačih medijev, ki so obiskali Pahorja in Širco, po hitrem pregledu predloga zakona niso povsem zadovoljni s svojo novo malo ustavo. Ugotavljajo, da na ministrstvu niso upoštevali vseh njihovih zahtev. Primož Cirman, novinar časnika Dnevnik.



Novinarji so v svojih pozivih pred časom opozorili predvsem na netransparentnost pri medijskem lastninjenju in koncentraciji. Urediti to področje je tudi ena od prioritet predloga novega medijskega zakona, novinarski aktivi pa s predvidenimi predpisi niso v celoti zadovoljni. Med drugim pogrešajo soglasje ministrstva za kulturo, ko gre za prodajo 20 ali več odstotni delež medijskega podjetja. Primož Cirman:



Vojko Stopar z ministrstva za kulturo meni, da so bila novinarska opozorila uperjena predvsem proti aktualnemu zakonu. V predlogu novega naj bi bilo za transparentnost na področju medijskega lastništva dobro poskrbljeno.



Podobno kot Cirman, tudi Sandra Bašić Hrvatin meni, da bi morali predpise v predlogu zakona, ki se nanašajo na medijsko lastništvo, še dodelati. Predvsem pa opozarja na njihovo upoštevanje.



Presoja koncentracije v medijih bo po predlogu zakona v pristojnosti Urada za varstvo konkurence, v postopek pa bo vključen tudi test javnega interesa. Tega bo izvajala komisija ministrstva za kulturo. Za kakšen pristop gre, nam je razložil direktor direktorata za medije, Vojko Stopar.



V medijsko trgovino se bodo lahko po novem, če bo zakon seveda sprejet, pogumneje spustili tudi sami novinarji. Predlog medijskega zakona jim namreč daje predkupno pravico za nakup medija. So snovalci zakona poslušali Sandro Bašič Hrvatin, ki se je pred časom zavzela, da novinarji ustanovijo lasten medij?



Slabo se piše tudi brezplačnikom sumljivega finančnega kritja, saj predlog zakona o medijih nalaga navedbo vira financiranja. Vojko Stopar pravi, da gre zgolj za še en vidik finančne transparentnosti in ne za obračun z desni politični opciji naklonjenimi brezplačniki, ki so pred zadnjo parlamentarno volilno kampanjo rasli kot gobe po dežju.



Eden večjih absurdov aktualnega zakona o medijih je pravica do odgovora in popravka, ki močno posega v uredniško politiko. Ta je v predlogu novega zakona zreducirana na korekcijo neresničnih in napačnih navedb. Vojko Stopar.



Da bo skrčena pravica do odgovora in popravka odpravila absurdnosti, ki se dogajajo sedaj, verjame tudi Bašić-Hrvatinova.



Velik poudarek pri pisanju zakona so na ministrstvu za kulturo dali na zagotavljanje novinarske avtonomije. Mnenje novinarskih aktivov pri pomembnejših odločitvah medija postaja obvezujoče, novinarji lahko medij ob spremembi njegove zasnove zapustijo z odpravnino. So zakonski temelji za res neodvisno medijsko poročanje s tem zagotovljeni? Primož Cirman z Dnevnika odkimava z glavo in pravi, da vsega ni v zakonu.



Sandra Bašić Hrvatin s koprske Fakultete za humanistične študije meni, da soglasje aktivov pri vprašanju avtonomije ni ključno.



Razmere v domači medijski krajini bodo skušale urediti tudi strožje sankcije za kršitelje zakona. Medijska strokovnjakinja Sandra Bašić Hrvatin meni, da je to prava pot in da bi morale biti za ureditev razmer sankcije še strožje.



Predlog novega medijskega zakona je nastajal precej časa, in ker so medtem na slabosti aktualnega zakona vseskozi opozarjali tudi novinarji, smo Vojka Stoparja z ministrstva za kulturo vprašali, ali so sodelovali tudi pri pripravi zakona.



Pri nastajanju zakona ni intenzivneje sodelovalo Društvo novinarjev Slovenije, kljub temu pa so s predlogom zadovoljni. Predsednik društva Gregor Repovž.



Poklicali smo tudi Združenje publicistov in novinarjev Slovenije, vendar komentarja zaradi domnevne ignorance ministrstva za kulturo in, ker niso bili seznanjeni s predlogom zakona, niso želeli podati.

Ministrstvo za kulturo je pri pisanju zakona moralo, po besedah Vojka Stoparja, upoštevati tako medijske odjemalce, izdajatelje kot novinarje. Primoža Cirmana smo zato vprašali ali ima vtis, kako predlog zakona o medijih sprejemajo medijski lastniki in uprave.



Predlog zakona o medijih v javni razpravi ostaja do 20. septembra, sodeč po ne povsem zadovoljnih odzivih novinarskih aktivov, medijskih strokovnjakov in bržkone tudi lastnikov se obeta vse prej kot dolgočasen mesec in pol. Zakon, ki sicer kaže dobre nastavke v pravo smer bo za kaj takega vsekakor dobra podlaga. Toda, kot pravi Dnevnikov novinar Primož Cirman, je za boljše razmere na področju medijev potrebno več od zakona. Razviti pravo zavest o njih. S tem nocojšnjih Zeitgeist tudi zaključujemo.



Zeitgeist je pripravil Nejc Marcen.



____________________________________________________________

Prisluhnite celotni oddaji:



Komentarji
komentiraj >>