Po zadnjih dveh dneh festivala Sajeta 2010 paberkuje Ivo Poderžaj ... (v celoti!)
SAJETA 2010; 30.-31.7. 2010; Sotočje, Tolmin
* Petkov in sploh festivalski head-liner Sajete 2010 je bil Rambo Amadeus. Kar nastop njegovega orkestra uvršča ob bok improvizatorjem in eksperimentatorjem Sajetinega železnega repertoarja, sta že skoraj otipljiva napetost in koncentracija spremljevalnega kvinteta. Mladi in virtuozni trobentač, saksofonist in basist morajo ves čas - kljub temu, da so natrenirali fraze ali osnovni drive - paziti na dirigentske napotke maestra Ramba. Začrtana shema njegovega funka se namreč spreminja glede na trenutni navdih epika Antonija Pušića. Bobnar Bubnjar Trut je po poltretjem desetletju skupne poti že na telepatski zvezi s šefom, klaviaturist pa ob že tako hitroprstem igranju, ki je še tolkalsko funkcionalno, z duhovitimi sampli lovi vokalno linijo. Tukaj jazzovska večplastnost raste iz suverene in duhovite izvedbe, zajedljivih pihalskih linij in abstraktnih solaž na fretless kitari. In seveda iz skladatelja Ramba Amadeusa, ki v isto skladbo preplete Piazzolin hit I've seen this head before in sevdalinko Ruse kose curo imaš. Ali z besedami Tomaža Groma: V rokah takih mojstrov je prav vseeno, katero muziko špilajo. Pušićeva besedila so pa itak stvar za posebno oddajo.
Zadnji festivalski dan je odprla demonstracija tolkalske delavnice Klemna Markelja in predstavitev produkcije letošnje filmske delavnice Jerneja Humarja in Miloša Tomića z več kot domiselno uporabo filmskih postopkov. Sledil je nastop benda Ago Tela & Peter Mihelic. Ago Tela so Dojaja, Octex in Electrosaurus, elektrončkarji, ki si pravijo, da so improvizatorji na digitalnih in analognih aparaturah z muziko, ki sega od ambienta do plesnega techna. Peter Mihelich je v ZDA živeči Ljubljančan, sicer klasični jazzer. Kot gost je v bendu nastopil Salamandrih kitarist Matej Magajne. Velik vprašaj o tem, kaj tovrstna muzika lahko ponudi Sajeti, se podpisanemu do konca izvajanja ni spremenil v piko. V uvodnih minutah je bilo res kar nekaj improviziranja in iskanja, zvočno tkivo je bilo vsaj razgibano, če že ne smiselno in logično. Nato pa je nastopil doma sprogramiran beat in za debele pol ure dušil potrebo po čem drugem. Bas bobenna prvo , ploskanje, činelice in drugi ritmični prispevki so prepuščali kvečjemu deset tonov melodij v pretežno dveh akordih. Tudi ko so se zvočila razredčila in pustila nekaj prostora gostujoči kitari, je ta milozvočno sledila nastavkom, se skoraj razvila v kaj več in že jo je potacalo bogastvo tolkalskih zvokov. Osnovne funkcije - razplesati navzoče - predvajano in izvajano ni izpolnilo. Ali pa ima tri četrt ure basa na prvo lahko kak drugačen namen?
Zaključni nastop festivala je pripadel vojvodinskemu bendu Keckec & Acid Folk Orchestra. Obetali so veliko, ko so na oder razstavili kontrabas, vibrafon in klarinet in zaswingali na tonski vaji. V začetku nastopa je v mešanici waitsovskega bluesa in petrovaradinskega be-bopa čudno kitaranje še delovalo Ribotovsko odštekano. A v nadaljevanju se je izkazalo, da je lepolasi kitarist dobršen del časa le fingiral razdelovanje harmonij in pri tem taval v hrupu ali celo motil izdelana kontrabasista in klarinetista iz legendarne Laboratorije zvuka. Pevčevo pretežno trohejsko in dvotonsko akcentiranje besedil bi bilo sprejemljivo, če bi bil njegov socialni realizem kaj žmohtnejši. Morda pa je vaš kritik le preveč pričakoval, razvajen od prejšnjih izdaj festivala. Ampak ne. Bend si ne bi smel privoščiti po dobre pol ure špila na bisu izvesti dveh pesmi iz glavnega programa in se furati na pevčevo odštekanost in karizmo, ki je - vsaj to poletje - še nima. Morda so spodrsljajčki vojvodinskega benda posledica ekonomskih zakonitosti - še neizdano ploščo je snemalo bistveno več muzikantov, ki bi dokaj zanimiv material utegnili bolj verodostojno predstaviti.
Na letošnji Sajeti se je manj izrazito kot prejšnja leta drenjalo izvirnih in nadpovprečnih muzik. Delno je to gotovo posledica okrnjenega proračuna, delno pa politike prireditelja, ki prostor in čas raje nameni potencialnim presežkom kot ziheraškim festivalskim konjem. Improvizacija in eksperiment se ne moreta vsakič posrečiti, tudi programska ne. Nekoliko trdo pa je v naravno koalicijo hipijev, glasbenih svobodnjakov in inovatorjev zarezala štanca popoldanske klubske elektronike, kao urbane. Verjetno je organizator hotel privabiti na festivalu še nevidene obiskovalce - tako s čili spejsom kot z d.j. ekipo radia MARŠ, katere muzika je redko preplezala letnico 1990. A nič zato, se vidimo naslednje leto.
Pripravil Ivo Poderžaj
Re: Sajeta 2010- II. del!!!
lojze [06/08/2010]
skratka nič novega, zagrenjeni hipiji, ki si upajo opletati s pridevniki kot je inovacija, medtem ko pri elektroniki očitno sami še niso preplezali letnika 1990 in ne ločijo niti duba od "klubske elektronike", karkoli naj bi to že pomenilo nakladaču, ki se na minimalizem spozna približno toliko kot na "kvalitetne tolkalske delavnice" oz. kvalitetno pisanje... Kako bi se šele krohotali, ko bi podpisani veleum razložil pojem urbanega hehe
odgovori >>
Re: Sajeta 2010- II. del!!!
maurizio [07/08/2010]
No, no, nakladač ne pravi drugega kot to da čilispejsovci s svojo brezjajčno štanco pač ne pašejo med inovatorje, improvizatorje, hipije in ostale posebneže in navadneže, ki zahajajo na sajet, se strinjam. .Kriviti zdaj zagrenjene hipije, ki so, btw, po življenskem slogu itak zapriseženi minimalisti, ker niso zadost urbani? No ja... In ja, res je, organizator je s to potezo, trodnevnim davjenjem z enim in istim bitom, ali je to klubska elektronika ali dub oz. nekaj bpmov gor ali dol je bolj ali manj vseeno , želel privabiti na festival še nevidene obiskovalc.Se zgodi, pač slabo premišljeno in zato brca v prazno, a kot avtor texta dobrohotno navrže v zadnjem stavku, nič zato, se vidimo naslednje leto.
odgovori >>
Re: Sajeta 2010- II. del!!!
lojze [08/08/2010]
se strinjam, da je bilo od dobrohotno omejenih hipijev, ki veselo ploskajo mizernim tolkalskim delavnicam težko pričakovati, da bi se uspeli skoncentrirati dalj časa in prepoznati vzorce, ki sežejo globlje od "enega in istega bita", pri čemer dvomim, da veš kaj bit v elektroniki sploh pomeni..
je pa ta oznaka konsistentna s šalabajzersko kritiko zgornjega nakladača, ki je poleg hudega kiksa o "doma sprogramiranem beatu", od kosmatih hipijev osnovnega poznavanja Rolandovih ritem mašin konec koncev ni za pričakovati,
svojo "kritiko" zabelil še z eno največjih cvetk o le "kvečjemu deset tonov melodij v pretežno dveh akordih". Burleskna opazka antičnega in glasbeno nerazgledanega "kritika", ki svoji frustraciji ob popolnem nerazumevanju koncepta "manj je več" doda še klasični rockerski retardizem: ko bi le bilo več prostora za kitaro, ki bi odsolirala in ubogemu poslušalstvo postregla z nečim, kar naj ne bi bilo "na prvo žogo"...
Vsekakor, je bilo marsikaj slabo premišljeno, zato naj dobrohotno dodam tudi sam, da se res vidimo naslednje leto, a na kakšnem bolj resnem festivalu
odgovori >>
Re: Sajeta 2010- II. del!!!
goran [08/08/2010]
pri izbiranju elektrončkarjev sajetovci res nimajo najbolj srečne roke, ampak obstaja cela vrsta kreativcev, ki bi se celo zelo spodobno vklopla v 'hipijevski' kontekst, je pa res, da tisti atraktivnejši najbrž niso ravno poceni. za moj okus sta octex in dojaja nardila enga zanimivejših elektronskih koncertov na sajeti v zadnjih letih (če odmislim del z miheličem pa magajno). mogoče je blo edin mal hecno vidt plesno muziko na polno, pa čist statično publiko, ki se očitno ne zna zibat na kej drugega kot kšn kitarski rif al pa kšno bobnarsko ropotanje : ) sicer je fino vidt pol pozabljene rodeliuse, moebiuse in podobne kozmičarje, ampak kšnega glasbenega presežka pač ne dajo več, pa bi blo čist fino če bi sajetovci v bodoče še mal posodobli elektrončkanje. ago tela je bil po mojem korak v pravo smer.
odgovori >>
Re: Sajeta 2010- II. del!!!
maurizio [09/08/2010]
Ja, se popolnoma strinjam kar se tiče posodobitve. Sam navijam za GuruGuru in Leno Lović.
odgovori >>
Re: Sajeta 2010- II. del!!!
maurizio [08/08/2010]
"Doma sprogramiranega bita" in delavnice, ki je bila, kolikor sem slišal, letos za razliko od prejšnjih let res bolj jadna, nisem spremljal, tako da o tem nimam mnenja, te zadeve razrešte kar zl nakladačem, ostaja pa dejstvo, da Čilispejs gre na Sajeto kot Žlindra in Kalamari na Evrovizijo ali Bogdana Herman in Tomaž Grom na Pokovko, ki je razturala na sotočju teden dni pred Sajeto in kjer bi (ali morda i so?) bili Čilispejsovci brez dvoma avantgarda. Tudi en dan z njimi se bi dal čist spodobno preživet, ampak tri dni eno in isto? Čez hipije pa nikar, oni so "salt of the earth"
odgovori >>
Re: Sajeta 2010- II. del!!!
goran [09/08/2010]
kjero zahtevno publiko so si nakopali sajetovci : )
odgovori >>
Re: Sajeta 2010- II. del!!!
maurizio [09/08/2010]
Goran, hvala, suport v pravem trenutku! Sam bi morda vendarle zastavil mal skromneje in namesto zahtevna uporabil izraz transcendentalna, kaj praviš? Thanks anyway...
odgovori >>
Re: Sajeta 2010- II. del!!!
pero [13/10/2010]
Lojze, pisec recenzije pač ni vedel, da je ritem mašina Rolandova. Kolkor vem Rolando že par let ne organizira več festivala na Sotočju, a je to bila zaplemba zarad dolgov? Pa tud če je bla svoje čase njegova, a se niso mogli potrudit in namesto njegovih sprogramirat svoje bite? Ne štekam čist dober
odgovori >>
Re: Sajeta 2010- II. del!!!
čilispejs pokvaru Sajeto [04/10/2010]
dej dej Lojz, da nauš pregoru :)
odgovori >>