Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
DVIG TROŠARIN IN ZMEDENOST VLADNE POLITIKE (2326 bralcev)
Petek, 6. 8. 2010
Boštjan R



Vlada že nekaj časa vse svoje moči troši za iskanje rešitev za izhod iz gospodarske krize in poskuse zniževanja javnofinančnega primanjkljaja. Načrtovani jesenski veliki spopad se začenja s prvoavgustovsko uveljavitvijo novele zakona o trošarinah, ki nam najprej prinaša zvišanje le-teh za električno energijo in zemeljski plin, državne prihodke pa naj bi povečala tudi podražitev cigaret ter poštnih in telekomunikacijskih storitev.

Vlada že nekaj časa vse svoje moči troši za iskanje rešitev za izhod iz gospodarske krize in poskuse zniževanja javnofinančnega primanjkljaja. Načrtovani jesenski veliki spopad se začenja s prvoavgustovsko uveljavitvijo novele zakona o trošarinah, ki nam najprej prinaša zvišanje le-teh za električno energijo in zemeljski plin, državne prihodke pa naj bi povečala tudi podražitev cigaret ter poštnih in telekomunikacijskih storitev.

Trošarina za zemeljski plin gre iz 0,6 na 1,8 centa po kubičnem metru, za električno energijo pa iz enega evra na dobre tri evre za megavatno uro, kar je manj, kot predvideva novela zakona. Trošarina za elektriko naj bi se do novembra zvišala na več kot 12 evrov. Po rebalansu proračuna naj bi trošarine prispevale milijardo in pol evrov ter v povezavi z varčevanjem poskušale zadržati proračunski primanjkljaj na približno petih odstotkih bruto domačega proizvoda. Dvig trošarin naj bi bil po vladnih zatrjevanjih sicer zgolj začasne narave. Iztekel naj bi se konec leta 2011 ali ob okrevanju gospodarstva, a je vseeno velika obremenitev tako za podjetja, kakor za posameznike.

Starosta slovenske ekonomije Jože Mencinger komentira avgustovski dvig trošarin:



Gospodarska zbornica Slovenije je julija vlado pozvala k zadržanju izvajanja zakona o trošarinah za podjetja in predvsem industrijo. Zvišanje trošarine na električno energijo in plin bo po mnenju zbornice poslabšalo konkurenčnost slovenskega gospodarstva ter povzročilo zmanjšanje že tako skromnih dobičkov podjetij ter jih marsikje spremenila v izgube.

Dvig trošarin bo najbolj vplival na energetsko potrošna podjetja. Direktorica Združenja za papirno in papirnopredelovalno industrijo Petra Prebil Bašin nam je pojasnila, kako bo dvig trošarin vplival na poslovne subjekte:



Kapital je torej porastu trošarin močno nenaklonjen. Ekonomist Maks Tajnikar se strinja, da trošarine ne bodo pomagale gospodarstvu in ne prihajajo ob pravem času:



Povišanje trošarin seveda močno prizadene vsakdanje koristnike, še posebej socialno ogrožene, ki jih je iz dneva v dan vse več. Na to opozarja tudi predsednik Konfederacije sindikatov javnega sektorja Branimir Štrukelj:



Ob preokupaciji z izboljšanjem tako imenovane konkurenčnosti gospodarstva ter vse pogostejših stečajih podjetij se dvig trošarin ne zdi kot del neke konsistentne gospodarske politike. Povečanja gospodarske rasti se država loteva skrajno zmedeno. Na eni strani poskuša iz krize izplavati s porastom davkov ter, kot napoveduje minister za razvoj Mitja Gaspari, reformami pokojninskega sistema, zdravstva in plač, na drugi strani pa razmišlja o prodaji državnega premoženja. Vse te domnevne rešitve zaenkrat še z glasnim truščem spremljajo napovedi propadov podjetij, kar prinaša zapiranja delovnih mest in vse večjo brezposelnost.

Po objavi stečaja koroškega Preventa in novi polnitvi bazena brezposelnih se je oglasilo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Državna sekretarka Anja Kopač Mrak je predstavila prve ukrepe, ki naj bi blažili stisko brezposelnih:



Privatizacija, prihajajoče reforme, krčenje socialnih pravic, povečevanje revščine, brezposelnosti ter števila socialno ogroženih razjedajo vse bolj shirano socialno državo in odgrinjajo njeno neoliberalno okostje. Država z vsakim novim ukrepom še bolj prizadene že tako ranljive skupine ljudi. Posledice dviga trošarin bodo najbolj občutili ravno ti. Do kod in koliko časa je ohranjanje oziroma poglabljanje takšnega brezperspektivnega stanja možno, bomo videli že kmalu.

Jože Mencinger odgovarja na vprašanje o varčevanju pri pokojninah in drugih socialnih prispevkih:



Komisar Sveta Evrope za človekove pravice Thomas Hammarberg je včeraj opozoril, da se več sto tisoč starejših ljudi po vsej Evropi bori za vsakodnevno preživetje. Podpredsednik Zveze društev upokojencev Slovenije Anton Donko opisuje trenutno stanje upokojencev v Sloveniji:



Na tem mestu pa si moramo postaviti vprašanje koliko je, vkolikor jo ima, izbrana usmeritev države res prava ali pa bi lahko izbrala boljšo? In kam pluje s svojo gospodarsko in socialno politiko? Maks Tajnikar o ukrepih vlade in konsistentnosti njene politike:



Kaj lahko vlada naredi za okrepitev gospodarstva in ublažitev socialnih stisk, smo vprašali tudi Jožeta Mencingerja:



Kakšne bi bile lahko druge poti za okrevanje gospodarstva in boljšo prihodnost socialno ogroženih, smo za konec vprašali sindikalista Branimirja Štruklja:



Vse te kratkotrajne rešitve, ki jih vlada sprejema v poskusu zajezitve recesije in primanjkljaja, ne kažejo, da bi vlada imela premišljeno strategijo kako in kam v prihodnosti. Višanje trošarin očitno ne bo prineslo pozitivne spremembe. Negativno bo vplivalo na poslovanje podjetij, pričakovane tuje investicije in življenjske pogoje prebivalstva. Lahko pa se strinjamo s Štrukljem, da korenitejše spremembe lahko prinese le globlji premislek o ekonomskem in socialnem sistemu.

Kultivirali so Boštjan ter vajenki Jerneja in Tina.



Komentarji
komentiraj >>