Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
Anti-pop Consortium!! (2410 bralcev)
Nedelja, 8. 8. 2010
goran



Trnfestov koncert kolektiva Anti-pop Consortium je bil preprosto obvezen postanek za vsakega privrženca starošolskega hiphopa. Pa se nismo šli nobene nostalgije. Trojec je izročila svojih prednikov namestil v izrazito sodoben kontekst, ki močno presega aktualne reperske smernice, ter obudil spomin na čas, ko je bil hip hop še zabaven, angažiran, igriv, raziskovalen, zvočno prevratniški,...(v celoti!)
Potem ko je kazalo, da letošnje poletje v Ljubljani skozi prizmo atraktivnih koncertov ne bo nič bistveno drugačno od minulih let, torej, da bo ponovno sila žalostno, se je pred kakšnim mesecem pojavila novica, da nas na Trnfestu kani obiskati čislani raperski kolektiv Anti-pop Consortium. Tisti malce tečni, razvajeni koncertohodci smo ob novici vzneseno pripomnili, da gre bržkone za najbolj zanimiv glasbeni angažma v zgodovini Trnfesta, spet drugi so veselje brzdali s pripombami, da antipopovci prihajajo kakšno desetletje prepozno. V primeru potrošniških muzik, ko koncertni promotorji vozijo odcvetele »zvezdnike« tako zamujanje seveda hitro izpade smešno - češ, »dokler bomo »in« bomo popularnost unovčevali v spodobnih trendovskih sredinah, ko nas te ne bodo več povohale, pa bomo igrali še pred naivnim slovenskim življem«. Zakaj bi v to leglo prištevali Anti-pop Consortium, ki s svojo glasbo ostaja enako aktualen kot pred desetimi leti, ne vem. Večinski del hiphop produkcije v tem času pač ni pogruntal nič bistveno novega, zato je newyorški kolektiv s svojo glasbo danes tako rekoč enako svež, kot je bil ob prelomu tisočletja. O tem, ali je to mnenje bolj hvala Anti-pop Consortium ali pa bolj graja sodobnih raperskih smernic, naj vsak sodi sam.

Prepad med privrženci starošolskega hiphopa in sodobnih raperskih smernic se zdi malodane nepremostljiv. Prvi v aktualni produkciji pogrešamo inventivnost, prevratništvo in igrivost, s katero so se raperji zapisali v glasbeno zgodovino v osemdesetih in prvi polovici devetdesetih let minulega stoletja, drugi pa skozi emtivijevsko forsiranje novodobnih rimoklepačev pravzaprav niti ne dobijo prave priložnosti za vpogled v tiste starejše, manj duhamorne vsebine. Koncert zasedbe Anti-pop Consortium, ki se v svoji izraznosti močno opira na izročila svojih prednikov, in jih obenem postavlja v izrazito sodoben kontekst, je bil zato izvrstna priložnost za druženje obeh frakcij. Kdo je na koncu odšel bolj zadovoljen sicer ni znano, toda prešerno razpoloženje je razkrivalo, da nas je bilo več tistih, ki nas je koncert navdušil. To pa je tudi tisto, kar šteje največ.

Kolektivu privrženci radi lepijo precej čudne, včasih že kar smešne pridevnike tipa abstraktni ali pa eksperimentalni. Čudne zato, ker trojec počne povsem oprijemljive, na nek način celo logične stvari. Je za oznako »eksperimentalno« preprosto dovolj, da s svojo glasbo odstopa od konvencij? Sam v njegovem početju vidim precej večje spoštovanje in poznavanje izvornih raperskih idej, kot to denimo velja za večino njegovih sodobnikov. Skozi to prizmo Anti-pop Consortium prav nič ne eksperimentira, pač pa le zelo uspešno posodablja ideje raperskih pionirjev. Morda gre del vzroka za to nekoliko nerodno opredeljevanje iskati v njegovem spogledovanju z elektroniko in podpisu za kultno britansko neodvisno založbo Warp. Toda tudi v tem kontekstu Anti-pop Consortium ne počne prav nič nerazumljivega. Še več, zdi se, da se je kombinacija rapa in IDM elektrončkarstva preprosto morala zgoditi. Ne nazadnje je velik del Warpovih elektrončkarjev navdih našel tudi ali pa predvsem v zgodnjem hiphopu, dasiravno površen posluh tega ne razkrije vedno. Mnogo bolj očitna pa je vez med obema strujama prav skozi izjemno razgibano estetiko Anti-pop Consortium, ki opravičuje sicer pavšalno mnenje o tem, da je IDM pravzaprav kar rap brez emsijanja.

V Ljubljano menda zaradi bolezni ni bilo Beansa, ki je po razhodu zasedbe v letu 2002 zagnal najuspešnejšo solistično kariero. Je bilo to zgolj naključje ali morda že kar napoved vnovičnega razhoda? Sodeč po novih skladbah, ki sta jih ob pomoči stalnega producenta Earla Blaiza predstavila High Priest in M. Sayyid, zasedbi vsekakor ne manjka kreativnega naboja. Uvodoma se je trojec ogreval z inštrumentalnimi vragolijami, ki so se po pravilu končevale v frenetičnem zgoščevanju in raztezanju ritmov, nanje pa je M. Sayyid že kar malce preveč fristajlal o Sloveniji. Kljub zanimivim, suvereno izvedenim elektronskim zvočnim akrobacijam, se je prava vrednost kolektiva odprla šele skozi prepoznavno zgoščeno emsijanje. Čeprav trojec praktično ves čas sili v zvočne, ali pa predvsem ritmične ekstreme, skladbe ob vokalni podpori končajo v izjemno kompaktni formi, ki gre obenem še hitro v uho. Žal je bilo emsijanja manj, kot bi si ga želel, toda ob intenzivnem manipuliranju s številnimi semplerji, synthi in gramofoni, za kaj več najbrž niti ni priložnosti. Še toliko manj ob Beansovi odsotnosti.

Prav živo ustvarjanje glasbe je tisto, kar Anti-pop Consortium v koncertnem kontekstu loči od standardnih hiphop praks. Zasedba se ne lovi v zankah samoreferencialnih semplov, pač pa rime zlaga na minimalistične sintetične beate in masivne basovske linije. Praviloma nepravilne ritme sestavlja v nekakšen latenten, energičen groove, za katerega pa se – kontradiktorno - zdi, da ga pravzaprav na vsak način skuša podreti. S konstantnim uhajanjem iz okvirjev predvidljivega je zasedbi uspelo obdržati visoko dinamiko v dobro uro dolgem koncertu, ki je kar prehitro dočakal svoj konec. Še toliko bolj zato, ker sta M. Sayyid in High Priest z nenarejenostjo, duhovitostjo in predvsem zabavnostjo, skozi celoten nastop mojstrsko kreirala izjemno pozitivno razpoloženje. Če se vse prevečkrat pojavi vtis, da glasbeniki koncerte oddelajo kot po tekočem traku, se je za Anti-pop Consortium v petek potrdilo, da mu je tak pristop tuj. Za kaj takega se preprosto preveč zabava.

Starošolsko brez starošolskih brejksov se je v petek v Kud-u France Prešeren potil Goran Kompoš.


Komentarji
komentiraj >>

Re: Anti-pop Consortium!!
sale [13/08/2010]

a domačinov pa nismo gledali. support your local scene, yeah right!
odgovori >>

    Re: Anti-pop Consortium!!
    goran [13/08/2010]
    ko bodo nardil kej (meni) zanimivega, jih bom z veseljem suportov.
    odgovori >>

      Re: Anti-pop Consortium!!
      sale [13/08/2010]
      opa, pa si jih vsaj gledal/poslušal v petek ali je tvoj komentar pod defoltu?
      odgovori >>

        Re: Anti-pop Consortium!!
        goran [13/08/2010]
        nism jih vsaj gledu/poslušu, ampak sej imajo dost zgovorne posnetke na majspejsu. domače glasbe, ki me ne prepriča se rajš izogibam ker, če nisem patriotsko prizanesljiv hitro užalim fene (in glasbenike). pa ne znam/nočem bit objektiven in pol je problem : )
        odgovori >>

          Re: Anti-pop Consortium!!
          sale [13/08/2010]
          se mi je zdelo, da je bilo tako...hvala za odgovor!;)
          odgovori >>