OFF NAPOVEDNIK

Švicarska policija je ustavila švedskega »dirkača«, ki je po švicarskih avtocestah divjal s hitrostjo kar 290 kilometrov na uro. Policija mu je že zasegla približno 180.000 evrov vrednega športnega mercedesa, najhitrejšemu Švedu na svetu pa grozi vrtoglava kazen v višini celo do milijon švicarskih frankov oziroma 720.000 evrov. Švica je namreč država, ki kazni prometnih prekrškov odreja glede na višino osebnega dohodka.

Tak zakon nas spomni na like iz kultnega stripa Alan Ford. Tudi če bi za prevozno sredstvo slučajno premogli kaj več kot smetnjak na škripajočih kolesih in bi noreli po švicarskih cestah, se v nobenem primeru ne bi ustrašili zagroženih kazni. Ko bi sodnik Bobu Rocku odredil kazen, in sicer v višini recimo 30 odstotkov mesečnega prejemka, bi mu ta mirno odvrnil: »30 posto od nula još uvijek je nula«.

Vi pa berete Bob Rockovski Radia Študent.

OFF PROGRAM

Izrael je zagrozil, da ne bo sodeloval v komisiji Združenih narodov, ki ima nalogo preiskati majski napad izraelskih komandosov na konvoj ladij s humanitarno pomočjo za Gazo in to kljub temu, da je izraelska vlada v začetku tega meseca obljubila sodelovanje s komisijo in celo imenovala svojega člana. Iz Jeruzalema so zažugali, da ne bodo sodelovali, če bo komisija zahtevala zasliševanje vojakov, vpletenih v operacijo. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je izrazil prepričanje, da bo preiskava pokazala, da je judovska država delovala v skladu z mednarodnim pravom. Podrobnosti napada izraelskih komandosov ostajajo nepojasnjene, saj se video posnetek, ki ga je objavila izraelska vojska, konča ravno preden se prične streljanje. Izrael zatrjuje, da je bilo strelno orožje uporabljeno šele, ko so jih propalestinski aktivisti napadli z noži, palicami in orožjem. Aktivisti pa odgovarjajo, da so izraelski komandosi pričeli streljati v trenutku, ko so se vkrcali na turško ladjo.

Združeni narodi poročajo o porastu števila civilnih žrtev vojaških spopadov v Afganistanu. V prvih 6-ih mesecih letošnjega leta je število ranjenih in ubitih civilistov v primerjavi z enakim obdobjem lani naraslo za 31 odstotkov, kar je po mnenju odposlanca Združenih narodov za Afganistan Staffana de Misture resno in zaskrbljujoče opozorilo. V prvem polletju letošnjega leta je bilo pod Hindukušem ubitih 1271 civilistov, huje ranjenih pa 1991. Za dve tretjini civilnih žrtev naj bi bile po navedbah Združenih narodov odgovorne afganistanske protivladne sile, 386 smrtnih žrtev v prvih šestih mesecih letošnjega leta pa naj bi povzročile sile zveze Nato. Število civilnih žrtev Nata se je v primerjavi s prejšnjim letom sicer zmanjšalo za 30 odstotkov, kar gre pripisati zmanjšanju zračnih napadov.

Obrambni minister Združenih držav Amerike Robert Gates je napovedal ostro varčevanje v svojem resorju. Ameriško obrambno ministrstvo mora zaradi težke gospodarske situacije v prihodnjih petih letih privarčevati 100 milijard evrov, najprej pa bo zategovanje pasu začutilo poveljstvo združenih sil. Poveljstvo, ki zaposluje 5000 ljudi, bodo zaprli, ukinili pa naj bi tudi več drugih delovnih mest znotraj celotnega Pentagona. Koliko bodo s prvimi ukrepi privarčevali, na ameriškem obrambnem ministrstvu niso znali povedati, je pa to po besedah Gatesa začetek boja proti neučinkovitosti znotraj ministrstva. To na letni ravni pogoltne skoraj 700 milijard proračunskih dolarjev.

Nekdanji mehiški konzervativni predsednik Vicente Fox je pozval k legalizaciji drog v Mehiki, saj, kot pravi, prohibicija ni privedla do zmanjšanja korupcije in nasilja povezanega z drogo. Fox poudarja, da to ne pomeni, da so droge dobre, vendar dodaja, da bi lahko tako zmanjšali moč narkokartelov. Sedanji predsednik Felipe Calderón je prejšnji teden pozval k razpravi o legalizaciji drog, vendar pravi, da sam temu nasprotuje. Calderón kot primer dobre prakse navaja Kolumbijo in obljublja nadaljevanje uporabe vojske pri spopadanju s karteli. Fox na drugi strani meni, da vojska ni usposobljena za policijsko delo in da se mora vrniti v vojaške barake. Fox se tako postavlja ob bok trem nekdanjim latinskoameriškim predsednikom, mehiškemu Ernestu Zedilli, kolumbijskemu Cesarju Gavirii in brazilskemu Fernandu Henriqueju Cardosu, ki so že opozarjali na nesmiselnost prohibicije.

V Ruandi so objavili predhodne rezultate predsedniških volitev, ki kažejo, da je dosedanji predsednik Paul Kagame v enajstih od tridesetih okrajev prejel kar 92,9 odstotkov glasov. Poleg tega naj bi prejel tudi 96 odstotkov glasov iz tujine. Več tisoč njegovih podpornikov že praznujejo novo zmago. Kritiki njegove vladavine opozarjajo na zatiranje opozicije, podporniki pa poudarjajo stabilnost in gospodarsko rast po genocidu leta 1994. Kagame je imel tri protikandidate, vsi pa naj bi bili povezani z njegovo stranko Ruandska domoljubna fronta. Prejšnji mesec je bil umorjen podpredsednik Zelene stranke, kar je povzročilo nelagodje v opozicijskih strankah, čeprav vlada zanika kakršnokoli vpletenost v umor.

Japonska se je Južni Koreji opravičila za kolonizacijo Korejskega polotoka med leti 1910 in 1945. Japonski premier Naoto Kan je izrazil obžalovanje zaradi trpljenja korejskega naroda in poudaril, da Japonska čuti globoko kesanje in se iz srca opravičuje za ogromno škodo in trpljenje med kolonialno vladavino. Ob tem je tudi napovedal, da bo Japonska Južni Koreji kmalu vrnila kulturne predmete, ki so jih v času zasedbe odnesli s polotoka.

Ministrstvo za okolje in prostor je izdalo odločbo o poskusnem obratovanju za športni kompleks v Stožicah, nocojšnja košarkarska otvoritvena tekma slovenske reprezentance proti španski pa tako ni več pod vprašajem. Težave so se pojavile dopoldne, ko se je pred dvorano zbralo okoli 10 tovornjakov podjetja Leka, čigar direktor Miran Srčnik trdi, da mu je družba Grep dolžna več kot tri milijone evrov. Medtem naj bi že prišlo do dodogovora in sicer naj bi podjetju Leka dolg postopno izplačali. Tovornjaki se izpred Stožic tako že umikajo. Svoje mnenje o zapletu je izrazil tudi župan Jankovič, ki je dejal, da ima te zgodbe z Leko že zadosti in njegovega direktorja označil za lažnivca in izsiljevalca.

Naj dodamo, da je prometni inšpektorat dopoldne za tovorna vozila zaprl severno ljubljansko obvoznico, zaporo pa so po poldnevu razširili tudi na nekatere druge ceste, ki peljejo za Bežigrad. Razlog za zaporo je nevarnost preobremenitve prekladnih konstrukcij severne obvoznice zaradi napovedanega protesta, zapora pa naj bi trajala od 14. ure danes do polnoči s srede na četrtek. Na zaporo so se ostro odzvali v Sekciji za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije.

Poslanska skupina Slovenske demokratske stranke je v zakonodajni postopek vložila predlog novele zakona o javnofinančni odgovornosti, s katerim želi omejiti javno porabo in zadolževanje države. Za predlog novele zakona so se v SDS odločili, ker je Slovenija lani izkazovala slab javnofinančni položaj. Novelo zakona nam je predstavil poslanec stranke SDS in bivši gospodarski minister Andrej Vizjak:



Vizjaka smo vprašali, kako lahko od sedanje vlade pričakuje še večje varčevanje, ko pa se je v prvi polovici njihovega mandata, natančneje med leti 2003 in 2006, javni dolg na delovno aktivnega prebivalca povišal za 15 odstotkov:



Off so pripravili Boris, Nejc in vajenec Luka P.