* Verjetno ga ni obiskovalca lanskega koncerta G.B.H. v Gali Hali, ki ne bi odšel domov zadovoljen z njihovo predstavo. Odličen koncert je dal upanje, da imajo angleški hardkorovci za nas pripravjeno še kakšno močno karto, v obliki novega albuma v rokavu. Nov album je bil več kot pričakovan, saj bend ni posnel nič novega že od leta 2004. Zato pa tudi pod velikim pritiskom tega pričakovanja. Enajsti po vrsti, se je moral kosati z bolj ali manj uspešnimi predniki, od katerih so nekateri, kot je prvenec City baby attacked by rats, prave legende, oziroma so G.B.H. ustoličili kot take na hardcore sceni.
Daleč nazaj, konec sedemdesetih in v začetku osemdesetih so G.B.H. orali ledine utrujenega punka. Ob boku Discharge, Exploited, Varukers in nekaterih drugih angleških somišljenikov so premikali barikade in zasajali hitrejši, brutalnejši zvok, ki se ni dal podjarmiti korporativnemu denarju. Taki so ostali vse do danes. Medtem ko so nekateri njihovi sodobniki eksperimentirali z žanri, večinoma z metalom, so G.B.H. ostali svoji smeri bolj ali manj zvesti¬. Raven, nekompliciran, nabrit hardcore - ki zveni kot nekoliko nežnejša verzija Discharge, je tisto, kar jih je proslavilo in prepričalo številne pripadnike mladeži, da so na svojih oblačilih nosili našitke z imenom benda. Tako je bilo vse do devetdesetih, ko so se tudi pri njih začeli vrivati metalski rifi in solaže - s to razliko, da G.B.H. niso pozabili kdo so, od kod prihajajo in kam gredo, in so kljub temu ohranili svojo esenco. Še malo dlje so šli z leta 2002 izdanim Ha ha, ko se v njihovo glasbo vrinejo bolj zaviti, bolj rokerski prijemi in več barvitosti. Še dalje gre najnovejši Perfume in piss - njihov prvi izdan za Hellcat records.

Perfume and piss že v štartu popravlja malce grenak priokus, ki ga je pustil njegov predhodnik Cruel and unusual, ki zveni precej medlo in nedodelano. Ravno nasprotno pa Perfume and piss preseneča z odločnostjo, ki morda marsikateremu pristašu tako imenovanega UK82 zvoka, ki so ga s svojimi sodobniki ustoličili G.B.H. ne bo ravno po godu. Koliko prstov ima zraven Lars Frederiksen, za katerega na albumu sicer ni navedeno, da je producent, ampak je naveden le kot mikser, je zato težko reči - vsekakor pa ima celoten album zelo Frederiksenovski pečat. Na prvi posluh, čeprav nas v album vpelje gromozanski zvočen plaz v obliki komada Unique, ki nas takoj popelje v stare čase, deluje album bolj umirjeno. Vendar je to res samo na prvi posluh, ker so agresiven, žagajoč UK82 zvok zamenjali z barvitejšim rock'n'rolom, ki ob poslušanju na trenutke prikliče v spomin kanadske D.O.A, in njihove pohode na polja hardrocka in pa seveda Frederiksenove Bastardse.

Perfume and piss je svoje ime dobil iz življenjske izkušnje, s katerimi je tako ali tako povezano vse njihovo delovanje. Na neki ameriški turneji, je bobnar po povratku iz veceja dejal, da smrdi kot perfume and piss, pevec Collin pa je v izjavi videl metaforo, kako je vsak črn oblak zavit v srebrn celofan in obratno. Collin se je, razen tega, da je zapisal svoje izkušnje in misli za ta album, celo tako zelo potrudil, da je za vsak komad zapisal, kako je nastal in tako iz priložene knjižice izvemo, da je njegov heroj Joe Strummer, ki je v San Jose Wind tako dobil še eno posvetilo svoji veličini.

Za bend, ki ob svojem začetku ni znal igrati instrumentov in ni bil prepričan, če bo trajal več kot teden dni, so G.B.H. daleč prišli. Dvaintrideset let naprekinjene, uspešne kariere je zadosten dokaz. Kljub svojemu uspehu pa se G.B.H. niso nikoli prodali. Večno ohranjajo svojo iskrenost in živijo svoje življenje, ki je njihov bend in obratno. Dokler bo njegovo ustanovno jedro v osebi dveh Colinov - pevca in kitarista, ki vseskozi ostaja isto in tako ali drugače ohranja UK82 izročilo, nadaljevalo s tem, tako dolgo se lahko od njih še nadejamo dobrih koncertov in dobrih albumov.

pripravila Sabina Kraner- Skabina