Sreda, 8. 10. 2003
tomazza
Opoldanski počitek slovenskih poslancev je danes pred poslopjem Državnega zbora zmotila akcija v belo odetih teles, ki so sestavila napis Izbrisani. Kljub temu, da je najvišja pravna inštanca države - Ustavno sodišče z odločbo notranjemu ministrstvu naložilo, da mora po uradni dolžnosti v šestih mesecih izdati dopolnilne odločbe 26. februarja 1992 vsem sistemsko izbrisanim iz stalnega registra prebivalcev Slovenije, se to še vedno ni zgodilo. Časa za naknadno vzpostavitev zakonitosti, če naj še naprej velja, da živimo v pravni in demokratični državi, pa je še samo osem dni – do 16. oktobra. In povsem gotovo je, da odločba Ustavnega sodišča tudi po popoldanski izredni seji Državnega zbora, na katero so se z opoldanskim počitkom pripravljali poslanci, še vedno ne bo izpolnjena.
Opoldanski počitek slovenskih poslancev je danes pred poslopjem Državnega zbora zmotila akcija v belo odetih teles, ki so sestavila napis Izbrisani. Kljub temu, da je najvišja pravna inštanca države - Ustavno sodišče z odločbo notranjemu ministrstvu naložilo, da mora po uradni dolžnosti v šestih mesecih izdati dopolnilne odločbe 26. februarja 1992 vsem sistemsko izbrisanim iz stalnega registra prebivalcev Slovenije, se to še vedno ni zgodilo. Časa za naknadno vzpostavitev zakonitosti, če naj še naprej velja, da živimo v pravni in demokratični državi, pa je še samo osem dni – do 16. oktobra. In povsem gotovo je, da odločba Ustavnega sodišča tudi po popoldanski izredni seji Državnega zbora, na katero so se z opoldanskim počitkom pripravljali poslanci, še vedno ne bo izpolnjena.
Da bo zaradi nespoštovanja lastnega sodnega sistema Slovenija očitno končala pred evropskim sodiščem, bodo tako nedvomno poleg notranjega ministrstva sokrivi tudi izvoljeni predstavniki ljudstva. Da pa ne bo pomote, na popoldanski izredni seji Državnega zbora se tokrat o sistemski rešitvi 11 let trajajoče travme iz registra stalnih prebivalcev izbrisanih ljudi sploh ne bo razpravljalo. Notranje politično razkazovanje opozicijskih in koalicijskih mišic se bo brez razprave, brez predstavitve stališč poslanskih skupin in brez obrazložitve poslanskih glasov vrtelo zgolj o skrajšanem ali rednem postopku sprejemanja tako imenovanega tehničnega zakona o izbrisanih, s katerim naj bi zgolj zagotovili pravno podlago za izvršitev zavezujoče odločbe Ustavnega sodišča.
Kljub temu da je iz odločbe Ustavnega sodišča kristalno jasno, da bi morali uslužbenci notranjega ministra Rada Bohinca iz v dobesednem pomenu leve koalicijske partnerice Združene liste, zgolj popraviti sistemski izbris svojih predhodnikov, je ta, da bi si zavaroval svojo - na bodoče evropske položaje ciljajočo zadnjo plat – suvereno odločil, da za to potrebujemo tudi tehnični zakon. Številni pravni strokovnjaki, kar Rado Bohinc ni, so sicer strokovnega mnenja, da tehničnega zakona, da bi uradniki notranjega ministrstva zgolj opravili svoje delo in izbrisanim izdali dopolnilne odločbe o stalnem prebivanju v Sloveniji, ne potrebujemo.
Za razrešitev vsebinskih vprašanj in morebitno dokončno poimenovanje politično odgovornih za sistematičen izbris ljudi iz registra stalnih prebivalcev bomo seveda potrebovali tudi sistemski zakon o izbrisanih. Toda ta je zaenkrat zgolj predmet koalicijskega usklajevanja. Glede na domačo politično-marketinško demokracijo, v kateri se ne spoštujejo niti odločbe vrhovne sodne inštance v državi, je ta še daleč od sploh prvega parlamentarnega branja. Dejstvo tudi je, da je povsem utopično od slovenskih parlamentarnih demokratov leto dni pred naslednjimi parlamentarnimi in sedem mesecev pred evropskimi volitvami pričakovati, da bodo zmogli dovolj koalicijskega poguma in s prstom pokazali na politično odgovorne za izbris leta 1992. Dejstva, da so jih na problematiko izbrisanih v zadnjem desetletju konstantno opozarjali najuglednejši pravni strokovnjaki, kar jih sploh raste na naši nedemokratični rodni grudi, se pravzaprav ni niti potrudil zanikati celo predsednik države Janez Drnovšek.
Tako je pravzaprav jasno, da ne včerajšnja in ne današnja akcija v podporo Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije ne bosta dovolj, da bi domače nosilce zakonodajne in izvršne oblasti zaskelela kosmata politična vest ter da bo leta 1992 sistemsko povzročena krivica celo uradno priznanim 18.305-im ljudem v s strani Ustavnega sodišča določenem roku popravljena. Domači, najmogočnejši koalicijski stroj poosamosvojitvenih časov bo namreč to popoldne gladko preglasoval ugovor opozicijskih poslancev, da za sprejem - sicer nepotrebnega - a tako imenovanega tehničnega zakona o izbrisanih matični odbor državnega zbora za notranjo politiko po skrajšanem postopku ne more pravočasno obravnavati in pripraviti, da bo v celoti nared za redno oktobrsko zasedanje Državnega zbora.
Ključno vprašanje iz naslova, ali so izbrisani – tehnični ali sistemski problem države Slovenije, bo tako tudi po današnji izredni seji državnega zbora ostalo neodgovorjeno. In temu bo tako, predvsem zaradi zavlačevanja domačih nosilcev politične oblasti. Očitno pa je, da bodo politične oblastnike, za katere je poprava krivice sistemskega izbrisa vsaj 18.305-ih prebivalcev zgolj tehnični problem, pred domačim volilnim telesom dokončno na laž primorana postaviti tudi za v evropsko skupnost vključujočo Slovenijo pristojna evropska sodišča.
ODPOVED: Tudi današnji N-euro moment, s tehničnim umevanjem sistemskega izbrisa stalnih prebivalcev Slovenije političnih oblastnikov v zobeh sem prispeval Tomaž Z.