* Tokrat se v širjavi naših glasbenih obzorij obračamo k zanimivi izdaji različnih avtorjev, ki je pod naslovom 'Q-O2/ 2009' v obliki knjižice in cd-jke izšla letos pri založbi Compost & Height. Na njej se uteleša zanimiv koncept, ki proizvede tudi zanimive rezultate, v katerih se prežemajo različni ustvarjalni in kompozicijski postopki, od improvizacije, konkretne godbe, do terenskih posnetkov, elektroakustične glasbe, itd ....

Na cd-jki sodeluje deset skladateljev, med njimi pa so Julia Eckhardt, Chiyoko Szlavnics, Mieke Lambrigts, Manfred Werder, Annette Krebs, Tim Parkinson, Olivier Toulemonde, Manu Holterbach, Aernoudt Jacobs in Anne Wellmer. Iniciatorka projekta je violistka Julia Eckhardt, programska vodja prostora in združbe raznorodnih umetniških ustvarjalcev Q-O2 v Bruslju v Belgiji. Prostor je namenjen ustvarjanju lokalne diaspore glasbenikov, skladateljev, zvočnih umetnikov, slikarjev, plesalcev in ustvarjalcev v polju novih medijev. Hkrati pa služi tudi kot mednarodna kreativna podstat, ki na podlagi rezidenčnih programov v svoje nedrje vabi priznane in manj znane ustvarjalce, ki nato tam snujejo. Pričujoča plošča je v svoji izvorni obliki tudi konkretno vezana na sam prostor. V njem je namreč violistka Julia Eckhardt, znana kot improvizatorka in izvajalka del sodobne glasbe, denimo Philla Niblocka, Raduja Malfattija in številnih drugih, namreč ustvarila sedem minutno kompozicijo, ki jo je nato kot posnetek poslala kolegici Chiyoko Szlavnics. Ta je imela brez vsakršnih dodatnih informacij na voljo štiri tedne, da na podlagi slišanega ustvari lastno sedem minutno kompozicijo in jo anonimno pošlje nasledniku, ta po štirih tednih lastno delo naslednjemu, itd ... . Proces je trajal celo leto, zato tudi naslov projekta '2009'.

V projektu se tako uteleša igra, pri nas znana kot kitajski šepet ali 'telefon' kjer ustno, v tem primeru zvočno kroži informacija in se transformira od prenosnika do prenosnika. Ta transformacija poteka bazično na ravni nerazumevanja, narobne interpretacije, ki nato, v besedi Julie Eckhardt, vodi h 'kreativni interakciji'. Ali kot je to dobro ubesedil francoski zvočni umetnik Manu Holterbach vodi v 'alkimistično mešanico naključij, srečevanj, intuicij in pozornosti'. Ravno v zevu, točki manjka v sami strukturi pa tli iskra kreativnosti, ki jo pričujoči ustvarjalci utelešajo v različnih skladateljskih pristopih in estetikah.

V samem procesu se na svojstven način uteleša starejši princip, značilen za ljudsko glasbo, ki je temeljila na ustnem izročilu in ne na pisnem izročilu, kodiranem v obliki notacije. Na ta način je glasbena tradicija ravno skozi manjko v prenosu, skozi različne interpretacije variirala in se spreminjala ter dobivala lokalne različice in različne kulturne pomene. Ti se na pričujoči plošči razkrivajo skozi različne pristope. Uvodna skladba Julie Eckhardt 'Aspects 1-7' je subtilna študijska miniatura razširjenih tehnik igranja viole, ki pa z izrednim občutkom in skladnjo preseže zgolj študijski okvir kompozicije. Mlajša skladateljica Chiyoko Szlavnics nato v skladbi 'A Room Inside A Room: Re-Sonance' Julijini violi doda terenske posnetke in jo tako iz sobe, prostora Q-O2 pelje na drugo lokacijo, na lokacijo sivih, zastrtih vsakdanjih zvokov, ki v obliki mračnih tekstur lepo zaokrožajo in včasih posrkajo zvok viole. Ta občasno privre na površino tudi v delu 'Teufelkreis' zvočne umetnice Mieke Lambrigts, vendar zgolj kot daljni odmev, ki tiho odzvanja pod predelanimi terenskimi posnetki, ki pulzirajo v globokem podtalnem basu. Lambrights in Szlavnics s svojim delom še najbolj spominjata na prakso remiksanja iz sodobnih elektronskih praks zadnjih dveh desetletij, prvi večji rez pa napravi švicarski skladatelj Manfred Werder, ki se je na Lambrightsovo kompozicijo odzval s čistim terenskim posnetkov. Tega je zabeležil v Bruslju 19. junija natančno ob dvanajsti uri in osemindvajsetih minutah. Gre za njegovo tipično delo, kjer sam akt poslušanja in snemalni proces vtre v sam kreativni proces, ki v obliki kompozicije preprosto pravi zgolj 'prostor/ čas/ zvoki'. Nanjo se berlinska improvizatorka Annette Krebs odzove z zanjo tipično zvočno dislokacijo, v katerih razdrobi Werderjeve posnetke in uporabi dislocirane terenske posnetke in delčke radijskih emisij ter donečih zvokov svoje predelane kitare. Nanjo se britanski skladatelj odzove z delom 'Melodica & Percussion', delom, ki ga prežemajo male zvočne figure in teme na melodiki in tolkalih, ki ravno s svojo delno razdrobljenostjo spominja na delo predhodnice. In tako naprej vse do Manuja Holterbacha, ki bo, zaradi dolžine cd-jke žal predhodno zaključil naše pronicanje v ploščo '2009'.

K sami izdaji je priložena knjižica, v kateri skladatelji deloma razkrivajo svoje kompozicijske postopke, bodisi v obliki besedila ali različnih skic in grafik. Zato bomo krog igre žal sklenili že prej, vendar s tem ohranili nekaj tiste alkimistične misterioznosti, ki smo jo omenili prej v besedah Manuja Holterbacha ...

pripravil Lukja Zagoričnik