anbb, 4. 9. 2010; Kino Šiška, Ljubljana

* Na oder Kina Šiška sta se v soboto družno zavihteli dve avtoriteti nemške elektronske oziroma elektroakustične glasbe. Tako je za mikrofon stopil gospod Blixa Bargeld, za mašinerijo pa gospodič Carsten Nicolai, znan kot Alva Noto. Da smo v Šiško odšli nadejajoč se nadstandardnega nastopa, je poleg njunega slovesa poskrbela tudi plošča 'Ret Marut Handshake', ki sta jo izdala v tem letu in smo jo nedavno recenzirali na naših valovih. Seveda pa velika pričakovanja zaradi izkušenj s seboj vedno nosijo tudi določeno previdnost, zavoljo možnosti izjalovitve prenapihnjenih obetanj - še posebej v primeru visokozvenečih imen.

Vendar sta fanta že v prvih minutah posekala to - kot se je izkazalo - povsem odvečno previdnost in vse do konca nastopa dokazovala, da sta vsak na svoj način presežna mojstra svoje obrti. Za uvodni komad se je Blixa poslužil orglic in tako smo bili povedeni v nastop skozi nekakšen elektrončkarski blues, obdan s kar nekako kabaretskim zadahom, ki je tako ali tako dodatno ozaljševal celoten večer. Seveda veliko doda že sama Blixova odrska prezenca, ki vzbudi občutek skorajda posvečenosti dogodka, vendar ne zgolj zavoljo dejstva njegove tridesetletne plodne prisotnosti na glasbeni sceni. Na kratko in verjetno tudi najbolj smiselno bi lahko rekli, da se tip res razdaja na odru. Glasovne sposobnosti in bohotna imaginacija pri uporabi le-teh pa niso nič drugega kot skrajno blixoidne. Fanta sama pravita, da nastope gradita po principu drevesne strukture, tako da nikoli zares ne vesta, katero pot bosta ubrala. Vendar njuna očitno poudarjena vzajemna senzibilnost in odzivnost porajata edinstvenost tega sodelovanja, hkrati pa ne gre spregledati skorajda ljubečega občudovanja, ki si ga izkazujeta. V živo še bolj kot na plošči pride do izraza sinergija teh dveh nasprotnih polov. Poleg komadov, kot sta na primer prepoznavni predelavi 'I Wish I Was A Mole In The Ground' ali 'One', ki ju poznamo s prej omenjene plošče, so nastop sestavljale pesmi, katerih prisotnost pričakujemo na skupnem albumu, napovedanem za izid še to jesen. In ta vpogled v prihajajoči material obljublja enega razburljivejših izdelkov, napovedanih za to leto.

Pri delu Alva Nota in Blixa Bargelda ne gre za samoreferencialno umetnost, prej za ukvarjanje s temami naravoslovnih znanosti, kar je Blixa počel že v okviru Einstürzende Neubauten. Tudi človeška družba se vsekakor kaže kot predmet tovrstnega psevdoznanstvenega raziskovanja z neskončno veliko možnostmi. Verjetno je na ta večer izvajani komad 'Mimicry', ki ga seveda pričakujemo na tem napovedanem dolgometražnem izdelku, najboljši primer le-tega. Mimikrija, torej sposobnost enega organizma, da postane na pogled podoben drugemu, je sicer pojav, ki je lasten živalskemu in rastlinskemu svetu, vendar je zanimivo, da lahko hkrati govorimo tudi o družbeni mimikriji. Blixa se po lastnih besedah pri pisanju poslužuje Googlovega spletnega iskalnika za pridobivanje vseh možnih informacij okoli neke teme, ki mu nato služijo kot, recimo temu, surovine za besedila in potem prek spajanja asociacij pride do končnega izdelka. Poleg perfekcionizma in zagotovo nikoli prehitre zadovoljnosti s slovesom lastnega imena je nedvomno raziskujoča radovednost tista, ki delo teh dveh umetnikov pelje v najboljši možni smeri - poleg seveda zvrhanega peharja talenta. Nezainteresiranost za že poznane stvari očitno oba žene naprej in povzroča, da so jima - hvala bogu - lovorike preteklega dela preveč neudobne, da bi lahko brezskrbno in samozadovoljno počivala na njih.

Na koncu je bilo ljubljansko občinstvo deležno še dveh poudarjeno germanskih bisov, sam nastop pa je suvereno dokazal, da je tudi danes še kdaj pa kdaj ena plus ena bistveno več kot dve.

pripravila Pina Gabrijan