Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
BOJ NA DAVČNEM POŽIRALNIKU (2427 bralcev)
Sreda, 8. 9. 2010
tomazza



Predsednik vlade se je na današnjemu odprtju 43. Mednarodnega obrtnega sejma v Celju postavljal z besedami, da je slovensko gospodarstvo najhuje v krizi že premagalo in da je stopilo na pot okrevanja, toda da vlada še ni odložila svojih delovnih oblačil in se odela v pražnja. Kar sicer prosto po SSKJ pomeni, da tako Vlada kot vsi plačevanja davkov obvezni državljani, nimamo kaj za praznovati, saj ključni domači javnofinančni problem – primanjkljaj v državni blagajni - ostaja.

Predsednik vlade Borut Pahor se je na današnjemu odprtju 43. Mednarodnega obrtnega sejma MOS v Celju postavljal z besedami, da je slovensko gospodarstvo najhuje v krizi že premagalo in da je stopilo na pot okrevanja, toda da vlada še ni odložila svojih delovnih oblačil in se odela v pražnja. Kar sicer prosto po Slovarju slovenskega knjižnega jezika pomeni, da tako Vlada kot vsi plačevanja davkov obvezni državljani, nimamo kaj za praznovati, še posebej ker tudi predsednik vlade priznava, da ključni domači javnofinančni problem – primanjkljaj v državni blagajni - ostaja.

Za to so sicer v veliki meri zaslužni tudi ukrepi koalicije in vlade, ki vse svoje sile te dni na številnih odprtih frontah usmerja predvsem v to, kako zmanjšati javnofinančne izdatke. Edina, pa ne prav prepričljiva poskusa, kako vendarle v tej na današnji dan prav turobni strani Alp napraskati nekoliko več davčnih prilivov, sta samovolji lokalnih skupnosti prepuščeni davek na nepremičnine in od študentskega znatno bolj obdavčeno malo delo. Nekoliko več bo sicer domača Republika od državljanov za potrebe državne blagajne napraskala tudi z dvigom trošarin. Toda, kot so predsedniku vlade v Celju v brk vrgli tudi tam navzoči obrtniki, se še posebej z dvigom trošarin za zemeljski plin in električno energijo povečajo predvsem stroški poslovanja, kar bo v neki točki pripeljalo tudi do selitve obratov v tujino ter torej dolgoročno še manj davčnega izplena za državno blagajno.

Samooklicano pravična vlada bo tako, pa naj stane kar hoče, v prihodnje predvsem varčevala. Nenazadnje je to obljubila tudi monetarnim gospodarjem iz Bruslja. V prvi vrsti bodo njene pravične varčevalne ukrepe oziroma zamrznitev rasti javnih odhodkov občutili javni uslužbenci, zdravniki in upokojenci. Z razširitvijo dostopa do malega dela pa v skladu s projekcijami, na katere te dni še edini opozarjajo v Zvezi svobodnih sindikatov, tudi brezposelni, študentje in druge tako imenovane neaktivne skupine prebivalstva.

Toda v imenu obče navzoče krize je za dosego zveličavega cilja, ki je zmanjšati, ne pa tudi povečati javno finančne izdatke, vlada in koalicija rušita tudi do sedaj uveljavljene postulate vodenja socialnega dialoga. Najprej so se ji uprli zdravniki. Sledijo javni uslužbenci, kaj bo izpogajal za obstoj tudi te koalicije nujno potrebni DESUS, pa še čakajo upokojenci. V vseh treh primerih gre za zgledno korporativno organizirane interesne skupine. Zdravnike in druge javne uslužbence zastopajo sindikati, upokojence pa zveza društev in DESUS.

Zaenkrat so se vladi najbolj uspešno po robu postavili zdravniki. Sindikat FIDES in ministrstvo za zdravje tudi danes še naprej iščeta rešitev, kako ob pomanjkanju zdravnikov ohraniti sedanji obseg storitev domačega podhranjenega zdravstvenega sistema. Dogovor s sindikati javnega sektorja pa sta z včerajšnjo izredno sejo Državnega zbora in novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju, s katero se je zmanjšal kvorum za veljavnost kolektivne pogodbe za javni sektor, Vlada in koalicija zaobšli. Kaj bo z pokojninsko reformo, oziroma kako se bodo v prihodnje pokojnine usklajevale s plačami in inflacijo, pa ostaja nejasno tudi po včerajšnjem kolegiju predsednika vlade. Tako so danes iz sicer koalicijske DESUS zgolj skopo sporočili, da vladni predlog usklajevanja in popolna zamrznitev pokojnin za prihodnji dve leti zanje ostajata nesprejemljivi in da ju v Državnem zboru ne bodo podprli.

Ker da gre za zaščito domačega delovnega razreda in poskus uničenja sindikalizma v Sloveniji, danes že sestankuje stavkovni odbor sindikatov javnega sektorja. Stavka bo 27. septembra, že vnaprej pa ni za pričakovati, da bi jo z razredno solidarnostjo podprli tudi ostali zaposleni. Toda o od včeraj nižjem kvorumu za veljavnost aneksov k kolektivni pogodbi za javni sektor je politično z dvigom rok odločila kar državnozborska večina. Zato iz stavkovnega odbora že napovedujejo začetek zbiranja podpisov za referendum o spremembah zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Še naprej prav tako bojevito razpoložena Vlada pa jim odgovarja, da jih bo v primeru zaustavitve sprememb zakona z referendumsko proceduro, še enkrat zaobšla s sprejetjem interventnega zakona.

Cilj teh vladnih ukrepov je, da bo javni sektor breme krize na pravičen način delil z realnim sektorjem, torej vsemi drugimi zaposlenimi. In ko bo kriza odpravljena in premagana, bodo odpravljeni tudi razlogi za ta začasen ukrep in vse obljube sindikatom bodo izpolnjene. Toda kdaj bo to, kljub optimističnim prijavam predsednika vlade na odprtju Mednarodnega obrtnega sejma v Celju, da je kriza premagana, ostaja neznanka. V tej državi še nekaj časa ne bo kaj ekstra za praznovati predvsem zato, ker problem vse bolj prazne državne blagajne pač ostaja. Zato bi bil že skrajen čas, da se tudi sindikati poslovijo od časom povsem neustrezne sintagme delavskega razreda. Ta enotno pač že dolgo več sploh ne obstaja. Nenazadnje med-razredne solidarnosti ne najdemo več niti znotraj samega javnega sektorja. Je že tako, v tej davčno pogoltni državi se to jesen bije boj za obstanek ne delavskega, pač pa zgolj še davkoplačevalskega razreda.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s pravkar potekajočim bojem na domačem davčnem požiralniku v zobeh poskrbel Tomaž Z.





Komentarji
komentiraj >>