...špansko sodišče je na 83 let zapora obsodilo nekdanjega vojaškega vodjo organizacije ETA Gorko Palaciosa...
...belgijska katoliška cerkev je priznala obsežne spolne zlorabe s strani svojih duhovnikov...
...Rusija je pred Meddržavnim sodiščem v Haagu zavrnila očitke, da je izvajala etnično čiščenje Gruzijcev...
...na Ministrstvu za zdravje poudarjajo, da sporazum z zdravniškim sindikatom Fides ne posega v 12,5-milijonski prihranek...
Špansko sodišče je na 83 let zapora obsodilo nekdanjega vojaškega vodjo organizacije ETA Gorko Palaciosa. Ta je bil spoznan za krivega sodelovanja pri organizaciji bombnega napada, v katerem je bil julija leta 2001 v Madridu ubit policist. Tako španska vlada kljub enostranski razglasitvi premirja s strani ETE nadaljuje z ostrimi ukrepi in od separatistične organizacije pričakuje, da bo dokončno predala vse svoje orožje.
Belgijska katoliška cerkev je priznala obsežne spolne zlorabe s strani svojih duhovnikov, pri tem pa je prosila za nekaj časa za vzpostavitev sistema za kaznovanje krivcev in zaščito žrtev. Sicer je bilo minuli petek objavljeno poročilo, v katerem je več sto žrtev pričalo o zlorabah s strani katoliških duhovnikov v zadnjih 50 letih. Belgijski nadškof Andre-Joseph Leonard je med drugim dejal: "Žrtvam bi bili radi kar se da na voljo. Prisluhniti moramo njihovim prošnjam, da bi jim povrnili dostojanstvo in pomagali preboleti bolečino, ki so jo doživljali. Iz preteklih napak se moramo učiti. Kriza, ki je zajela Cerkev, je tako globoka, da pot iz nje vsekakor ne bo lahka", konec citata.
Rusija je pred Meddržavnim sodiščem v Haagu zavrnila očitke, da je izvajala etnično čiščenje Gruzijcev. Tbilisi se je leta 2008 po kratkotrajni vojni z Rusijo obrnil na Meddržavno sodišče in dejal, da je Moskva na območjih Abhazije in Južne Osetije, ki sta pod njenim nadzorom, vodila kampanjo etničnega čiščenja. Gruzija še trdi, da so ruske sile in separatistične milice v gruzijskih odpadniških pokrajinah Abhaziji in Južni Osetiji po razpadu Sovjetske zveze umorile več tisoč Gruzijcev in povzročile preselitev kakih 300.000 ljudi.
Na Ministrstvu za zdravje poudarjajo, da sporazum z zdravniškim sindikatom Fides ne posega v 12,5-milijonski prihranek, ki ga je vlada dosegla z novelo zakona o sistemu plač v javnem sektorju. Da je treba dežurno službo optimizirati, naj bi se strinjal tudi sindikat, ministrstvo pa bo pripravilo pravilnik za posamezne oblike zagotavljanja neprekinjenega zdravstvenega sistema, in sicer za vse zdravstvene delavce in ne samo za zdravnike.