Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OFF JEZUSOVIH TOASTOV (2576 bralcev)
Torek, 14. 9. 2010
tadejla



… izraelsko-palestinska pogajanja ogrožena zaradi konca moratorija na gradnjo judovskih naselbin …
…ameriško obrambno ministrstvo je napovedalo prodajo 60-ih milijard dolarjev orožja Saudski Arabiji …
… perujski predsednik je pozval kongres, naj ukine zakon, ki otežuje sojenje vojnim zločincem …
… Avstralija ima novo vlado …
… pobuda za referendum o spremembi plačnega zakona je že v parlamentu …

OFF NAPOVEDNIK

Ko je pastor neke obskurne, miniaturne cerkve Terry Jones napovedal sežiganje Korana na obletnico terorističnega napada 11. septembra, je pokazal, kako se lahko s provokacijo o sežiganju svete knjige pojaviš v velikih svetovnih mainstream medijih, s tabo pa se mora ukvarjati celo predsednik Združenih držav. In potem ko je včeraj nek avstralski odvetnik na youtubu objavil posnetke, na katerih zažiga tako Koran kot Biblijo, je pokazal, da lahko zaradi zajebancije s svetimi knjigami izgubiš celo službo. Samo čudimo se lahko, kako pomembno vlogo še vedno imajo religiozni konflikti v sicer deklarirano sekulariziranem svetu. Za drugačno vrsto zažiganja pa je poskrbela neka obskurna firma, pri kateri so začeli prodajati toaster, ki vam na kruhke zapeče podobo Jezusa. Iz vrst religioznih skupnosti se bodo novice gotovo razveselili, saj jim zdaj za odrešenikovo podobo na zapečenem toastu ne bo treba čakati predolgo. Tako bodo lahko vsak ljubi dan priča čudežu.

Berete OFF program Radia Študent, kjer se čudimo bizarnostim religioznih peripetij sredi areligioznega sveta.

OFF PROGRAM

V Egiptu, natančneje v Šarm el Šejku, se bodo danes nadaljevala palestinsko-izraelska mirovna pogajanja. Kljub temu, da sta se sprti strani v prvem krogu pogajanj 2. septembra v Washingtonu dogovorili, da se redno sestajata v intervalu dveh tednov, palestinska stran opozarja, da pogajanja lahko zastanejo, če Izrael ne podaljša moratorija na gradnjo judovskih naselij na Zahodnem bregu, ki poteče 26. septembra. Izraelski premier Benjamin Netanjahu je zahtevo že zavrnil. Cilj pogajanj, če se bodo ta kljub izraelski aroganci nadaljevala, pa naj bi bil sporazum o oblikovanju neodvisne palestinske države v roku enega leta.

Perujski predsednik Alan García je pozval kongres, naj ukine zakon, ki določa, da se sodni procesi ljudem, ki jim v Peruju sodijo za zločine proti človeštvu storjene pred letom 2003, po treh letih procesa ustavijo. Med leti 1980 in 1990 se je perujska vojska borila z gverilskimi uporniki levičarskih skupin, prav zaradi zločinov v teh bojih pa naj bi bil zakon sporen. Tega je predsednik Alan García predlagal sam, glasen kritik zakona pa je Vargas Llosa, perujski pisatelj, ki je leta 1990 tudi kandidiral za predsednika. Vargas Llosa je v odprtem pismu predsedniku zapisal, da zakon vzpostavlja slabo zakrinkano oprostitev velikega števila vojnih zločincev.

Z ministrstva za finance Združenih držav Amerike so včeraj poročali o proračunskem primanjkljaju v višini 1260 milijard dolarjev, do konca proračunskega leta 30. septembra pa predvidevajo za 1300 milijard primanjkljaja.

Ameriško obrambno ministrstvo bo kongresu v kratkem poslalo predlog za prodajo orožja Saudski Arabiji v vrednosti 60 milijard dolarjev. Tiskovni predstavnik Pentagona David Lapan je novico potrdil, vendar o podrobnostih ni želel govoriti. Ugiba se, da zakon s strani zagovornikov Izraela ne bo blokiran, saj naj bi bolje oborožena Saudska Arabija predstavljala protiutež Iranu. Združene države naj bi načrtovale prodajo orožja tudi Kuvajtu, Omanu in Združenim arabskim emiratom. Da pa se ob tem ne bi preveč usajali v Izraelu, bodo tam v naslednjih desetih letih s strani ZDA dobili za 30 milijard dolarjev nove vojaške pomoči.

V Avstraliji so skupaj s predsednico vlade Julio Gillard prisegli tudi ostali člani nove vlade. Laburistom, ki so na volitvah dobili 72 sedežev v parlament je uspelo v koalicijo dobiti nekaj zelenih in neodvisnih poslancev, tako da ima koalicija zdaj 76 poslancev, opozicijski konservativni tabor pod vodstvom Tonyja Abbota pa ima 74 sedežev. Zaradi tesne večine v parlamentu se zdaj ugiba, da se bo morala vlada z opozicijo pogajati o vsakem vprašanju posebej. Vlado zdaj čaka uvedba spornega 30 odstotnega davka na dobičke rudarskih družb in obdavčitev glavnih onesnaževalcev, kar sta bili volilni obljubi laburistov.

Umrl je vodja gvinejske volilne komisije Ben Sekou Sylla, ki je bil prejšnji teden obtožen goljufije med prvim krogom volitev v juniju. Volitve so do nedavnega predstavljali kot prve demokratične v državi po njeni neodvisnosti leta 1958, ki so obetale konec vojaške diktature v državi, po razkritju nepravilnosti pa je v državi prišlo do nemirov, zaradi katerih so prekinili z volilnimi kampanjami in nadaljevanjem volitev.

Ukrajinsko državno tožilstvo je po končani preiskavi sporočilo, da je nekdanji notranji minister Juri Kravčenko leta 2000 naročil umor kritičnega novinarja Georgija Gongadzeja, umazano delo pa naj bi izvršil bivši visoki pripadnik notranjega ministrstva, general Oleksej Pukač. Gre za prvi primer, da je eden od bivših ministrov uradno razglašen za naročnika umora, pa četudi je Kravčenko že leta 2005 storil samomor, in to prav na dan, ko bi moral o umoru pričati pred preiskovalci. Mediji so zato ugibali, če ni morda šlo kar za umor sicer tesnega sodelavca nekdanjega predsednika Leonida Kučme. Gongadze je kot urednik časnika Ukrajinska pravda veliko pisal o korupciji med politično elito, zbrano okoli predsednika države, njegovo obglavljeno truplo pa so našli šele nekaj mesecev po ugrabitvi. Primer je sprožil večmesečne proteste proti Kučmi, ti pa so se leta 2004 končali s tako imenovano oranžno revolucijo.

V primeru izgona romunskih in bolgarskih Romov iz Francije se končno napoveduje nekoliko ostrejša reakcija Evropske komisije. Komisarka za pravosodje Viviane Reding je napovedala sprožitev postopka proti Franciji zaradi kršitve evropske zakonodaje, končna odločitev pa naj bi bila sprejeta v dveh tednih. "Dovolj je" je v zvezi s tem dejala Redingova in dodala, da nobena članica unije ne more pričakovati posebnega obravnavanja, ko so na preizkusu temeljne pravice. Izrazila je še nezadovoljstvo nad ravnanjem francoske vlade, ki da je v jasnem nasprotju s pojasnili Bruslju, in sicer da ukrep ni uperjen proti določenim etničnim skupinam.

Združenje za pediatrijo pri Slovenskem zdravniškem društvu je opozorilo, da se pri nas vse bolj večajo bele lise pediatrične oskrbe in že zdaj nekaj otrok nima dostopa do pediatra. Na primarni zdravstveni ravni tako primanjkuje 70 pediatrov, razlog pa tiči v neugodni starostni strukturi zdravnikov in nerazpisovanju specializacij, zato se lahko že v kratkem zapre vrsta dispanzerjev. Situacija naj bi bila najslabša na Koroškem, v celotni Zgornjesavinjski dolini, na Gorenjskem, na Celjskem in Velenju, zelo kmalu pa naj bi težave nastopile tudi v Ljubljani in Beli krajini. Združenje ob pripravi sistematizacije dežurnih mest ponovno obuja tudi koncept dežurnih centrov za otroke in mladostnike, ki je sicer nastal že pred osmimi leti, a do sedaj ni zaživel. Šlo bi za združitev primarne in sekundarne obravnave otrok v času dežurstev, centri, kjer bi bil otrok pregledan v času dežurstva, pa bi bili locirani v bolnišnicah in v neposredni strokovni povezavi z bolnišnico.

V Državni zbor je pogajalska skupina dela sindikatov javnega sektorja pod vodstvom Janeza Posedija poslala predlog za referendum o spremembi plačnega zakona. Doro Hvalica iz sindikata Glosa nam je povedal nekaj o razlogu za pobudo:



Če bodo v Državnem zboru pobudo ocenili kot korektno, bo sledilo zbiranje 70.000-ih podpisov, ki so potrebni za referendum. Hvalica je takole ocenil možnosti uspeha:



O čem se bo na referendumu odločalo, če bo pobuda uspela?



OFF sta pripravila Goran in Tadej.



Komentarji
komentiraj >>