Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
ARKTIČNI OFF (2360 bralcev)
Sreda, 22. 9. 2010
tadejla



... ameriški senat ne bo razpravljal o zaposlovanju homoseksualcev v ameriški vojski ...
... v Moskvi se začenja konferenca o delitvi morskega dna na Arktiki ...
.. od 25. septembra do 3. oktobra bo v Bruslju potekal No Border Camp ...
... andaluzijska vlada izplačuje odškodnine ženskam, žrtvam Francovega režima ...
... Državni zbor bo podprl predlog zakona o izenačevanju možnosti invalidov ...

OFF NAPOVEDNIK

Hongkonški voditelj Donald Tsang je podlegel pritiskom okoljevarstvenih skupin in na današnji svetovni dan brez avtomobila v službo prišel peš. To se sliši kot ena izmed običajnih potez, ki jih politiki vlečejo za nabiranje simpatij med volivci, a kaj, ko je pisarna vodje hongkonške uprave od njegovega doma oddaljena zgolj 300 metrov ali 500 korakov, kot so izračunali pri Greenpeaceu.

Predstavnica te okoljevarstvene organizacije je sicer pohvalila Tsangovo dejanje, a je opozorila, da bi voditelj lahko v službo pešačil vsak dan, namesto da se vozi v luksuznem vozilu z voznikom. Taki enodnevni performansi političnih veljakov nas spomnijo na prizore, ki smo jim bili pretekli konec tedna priča v Sloveniji. Tako smo opazovali premiera in ministre, ki so obiskovali poplavljena območja in obljubljali denar za odpravo škode ter ureditev rečnih strug. A ko bo voda odtekla in se bodo stene osušile, bodo obljube bržkone pozabljene. Vsaj do naslednjih obilnih padavin.

Vi pa berete dosledni OFF program Radia Študent.

OFF PROGRAM

Na vojaški paradi v kurdskem mestu Mahabad na severozahodu Irana se je zgodil bombni napad, ki je terjal 9 življenj, 20 ljudi pa je ranjenih. Med žrtvami so večinoma ženske in otroci, ki so gledali parado. Guverner province Zahodni Azerbajdžan Vahid Jalalzadeh je krivdo za napad pripisal kurdskim separatistom. Napad se je sicer zgodil po več aretacijah, sodnih procesih in usmrtitvah kurdskih političnih aktivistov v Iranu v preteklih mesecih.

Televizijska mreža Al-Jazeera je včeraj objavila zvočni posnetek, v katerem uporniška skupina Al Kaida v Maroku prevzema odgovornost za ugrabitev sedmih jedrskih strokovnjakov v rudniku urana v Maliju. Čeprav avtentičnost posnetka še ni dokazana in tudi informacije o ugrabitvi niso potrjene, je francoska vojska v Mali že poslala 80 vojakov in dve letali s satelitsko opremo, saj naj bi bilo od sedmih ugrabljenih pet francoskih državljanov. V Franciji medtem že od včeraj velja višja stopnja pripravljenosti pred terorističnimi napadi.

Ameriški senatorji so zavrnili razpravo o zakonu, ki bi dovolil vstop v ameriško vojsko ljudem, ki se javno deklarirajo za homoseksualce. Za začetek razprave so zmanjkali štirje senatorski glasovi. Po trenutni ureditvi v Združenih državah Amerike se homoseksualci lahko zaposlijo v vojski, a ne smejo javno izražati svojih spolnih nagnjenj. Za spremembo te politike se je javno zavzel predsednik Barack Obama. Debata o tako imenovanem zakonu »ne sprašuj, ne povej« je pomembna predvolilna tema pred novembrskimi volitvami v kongres.

S težavami pri svojih pravicah se soočajo tudi homoseksualci v Rusiji. Policija v Moskvi je razgnala manjšo skupino protestnikov, ki so nasprotovali politiki moskovskega župana Jurija Lužkova do istospolno usmerjenih. Pred njegovo pisarno so aretirali najmanj 8 protestnikov, med njimi tudi znanega ruskega borca za pravice homoseksualcev Nikolaja Aleksejeva.

V Moskvi se pričenja mednarodno srečanje, namen katerega je preprečiti boj med državami za lastništvo morskega dna na Arktiki. Lastništvo nad dnom so že razglasile Rusija, Norveška, Kanada, Danska in Združene države Amerike, ki si prizadevajo pripojiti morsko dno k svojem teritoriju, ker bi tako dobile nadzor nad arktičnim rudnim bogastvom. 300 delegatov bo tako razpravljalo o sodelovanju, a se pričakuje, da bodo posamezne države kljub temu vztrajale pri lastništvu morskega dna. Po različnih ocenah naj bi tam ležala približno četrtina svetovnih zalog nafte in zemeljskega plina.

Od 25. septembra do 3. oktobra bo v Bruslju potekal »No Border Camp«. Gre za tradicionalni vsakoletni dogodek, ki že od leta 1999 problematizira migracijsko politiko Evropske unije in brani svobodo gibanja ter išče alternative obstoječemu kapitalističnemu sistemu. Aktivnosti »No Border Campa« nam je predstavil udeleženec Alex Waoders:



Za 2. oktobra so v centru Bruslja napovedane demonstracije proti azilni politiki v Evropski uniji. Kaj od demonstracij pričakuje Waoders?



Evropski parlament je na plenarnem zasedanju v Strasbourgu potrdil sveženj ukrepov za novo ureditev finančnega nadzora v Evropski uniji, ki bo začela veljati s prvim januarjem 2011. Taka ureditev predvideva ustanovitev štirih novih evropskih nadzornih teles: treh evropskih agencij za nadzor bančništva, zavarovalništva in trga vrednostnih papirjev ter evropskega odbora za sistemska tveganja. S tako ureditvijo nadzora nad finančnimi trgi se želi Evropska unija v prihodnje izogniti krizi, kakršna je izbruhnila konec leta 2008 in pokazala, da sedanji nadzor ni dovolj učinkovit.

Lokalna vlada španske pokrajine Andaluzija je določila, da številne španske ženske, ki so bile zlorabljene pod diktaturo fašističnega generala Francisca Franca, lahko zdaj dobijo odškodnino v višini 1800 evrov. Odškodnina bo namenjena ženskam, ki so trpele zlorabe v obliki britja glave, uživanja ricinovega olja in izpostavljanja javnemu posmehu, pokrivale pa bodo obdobje med leti 1936 in 1950, ko so bile zlorabe najhujše.

Švicarsko vlado z današnjo izvolitvijo nove ministrice Simonette Sommaruge prvič v večini sestavljajo ženske, saj zasedajo štiri od sedmih ministrskih stolčkov. Švica je med zadnjimi državami v Evropi ženskam podelila volilno pravico, in to šele leta 1971, prva ministrica pa je bila izvoljena leta 1984. Eden izmed švicarskih okrajev pa je ženskam prepovedoval udeležbo na lokalnih volitvah vse do leta 1990.

V Velenju delavci Vegrada nadaljujejo s stavko, saj uprava ni zagotovila dogovorjenih in obljubljenih izplačil v višini 240 evrov neto vsem zaposlenim delavcem. Po besedah sindikalista Srečka Čaterja stavka večina delavcev, razen tistih v Vemontu. Tam pojasnjujejo, da zaradi delovnih obveznosti, ki imajo za njih izredno pozitivne finančne posledice, ne stavkajo, a stavko podpirajo, tako da se je skupina delavcev že v torek priključila stavkajočim pred stavbo uprave Vegrada.
O situaciji v in pred Vegradom Srečko Čater:



Medved je dejal, da do petka ne bo nobenih izplačil. Kaj bodo storili stavkajoči po tem dnevu?



Zveza svobodnih sindikatov Slovenije je pozvala Ministrstvo za delo, Ministrstvo za notranje zadeve in Zavod za zaposlovanje na urgentni sestanek glede zaščite delavcev migrantov, vsebino katerega nam bo predstavil Goran Lukić, svetovalec Zveze svobodnih sindikatov za socialno področje, zaposlovanje in migracije:



Državni zbor je začel z drugo obravnavo predloga zakona o izenačevanju možnosti invalidov. Podporo predlogu so napovedale vse poslanske skupine razen Slovenske demokratske stranke. Poslanec SDS Marijan Pojbič nam je povedal, zakaj predloga zakona ne bodo podprli:



Potem ko Državni svet ni podprl zakona o malem delu, so poslanci začeli tudi drugo obravnavo tega predloga, ki je sicer v proceduri brez soglasja socialnih partnerjev. Ostro mu nasprotujejo sindikati in študentje, kritični so tudi nekateri strokovnjaki. Minister za delo Ivan Svetlik pa ponovno poudarja, da zakon malim delavcem prinaša večjo socialno varnost in ohranja prožnost trga dela.

Predsednik Danilo Türk se bo na sedežu Združenih narodov udeležil visokega srečanja o biotski raznovrstnosti, ki poteka v New Yorku pred začetkom splošne razprave 65. Generalne skupščine Združenih narodov. Türk bo sopredsedoval panelni razpravi z naslovom "Pot naprej v doseganju treh ciljev Konvencije o biotski raznovrstnosti ter mednarodno priznanih nalog in ciljev biotske raznovrstnosti". Ti cilji pa so: ohranitev biotske raznovrstnosti, vzdržna uporaba sestavnih delov le-te in poštena ter enakopravna delitev ugodnosti, ki izhajajo iz uporabe genetskih virov.

Danes se izteče rok za določitev seznama županskih kandidatov in kandidatnih list za občinske svete na letošnjih lokalnih volitvah. O vrstnem redu kandidatur, kot si bodo sledile na razglasu in glasovnicah 10. oktobra, odloča žreb. V dveh občinah, Kopru in Trebnjem, je ustavno sodišče volitve zadržalo. Za preostalih 208 županskih mest pa se bo po za zdaj še neuradnih podatkih skupno potegovalo 774 kandidatk in kandidatov. Zbirnih podatkov o tem, koliko je kandidatov za več kot 3300 svetniških mest, zaenkrat ni.

OFF sta pripravila Arne in Petar.



Komentarji
komentiraj >>