Petek, 24. 9. 2010
jizah
Najnovejše odkritje avant založbe ANTICON je vsekakor producent BATHS. S svojim prvencem "Cerulean" je pestro kombinacijo inštrumentalnega hiphopa, indie popa, glitchhopa in elektronike ter presenetljivo introvertiranih besedil, presenetil mnoge. Pri komaj 21. letih je tako zaoral v vmesno polje med Nosaja Thinga, Flying Lotusa ter Washed Out, a je vsemu temu dodal precejšnjo mero lastne izraznosti, dodobra oplemenitene z vseprisotnimi klavirskimi linijami. Čas je za BATHSA! (v celoti!)
* Zahodnoobalna založba Anticon, nekoč dom drugačnih, geekovskih, avantgardnih raperskih glav, je v zadnjih letih korenito adaptirala svoj nabor izvajalcev. Odhod nekdanje glave založbe, raperja Sola, pomanjkanje evropske distribucijske mreže in viden prehod v bolj elektronske vode ter indie pop in rock vode pa je naplavila nekaj novih in zanimivih imen.
Med njimi je vsekakor tudi komaj 21-letni producent in vokalist Will Wiesenfeld, sicer manjšini znan s projekta {post-foetus}. Na presečišču med novimi alternativnimi glasbenimi trendi, katerih žanrsko podstat gre iskati znotraj glitchopa, shoegaza, elektroniko, indie popa ter kajpak inštrumentalnega hiphopa si je Will, tokrat pod imenom Baths, ustvaril pester nabor sledilcev. Že res, da gre v njegovi glasbi iskati sorodnosti s čislanim producentom Flying Lotusom, prihajajočim Nosajem Thingom ter predvsem z delom Washed Outa, pa njegova glasba vendarle povečini ubira svoj, povsem svoboden izrazni tok.
Mešanica elektronike in akustike obdana z zanimivimi, dokaj »emo« besedilnimi dodatki, bolj kot ne ustvarja shizofrenično in za poslušalca dovolj odprto žanrsko prepletanje, ki svojo bistvo napaja iz forme vseobsežnega inštrumentalnega hiphopa. Skozi dramatično atmosfero se eklektično bohoti igrivost zlomljenih beatov, ki obkrožajo enakovredne in močne bobnarske kicke na eni ter nekakšno osnovno, namenoma primitivno klavirsko dramaturgijo na drugi strani. Baths skoncentrirano in osredotočeno gradi na malih detajlih in natančnem vzorčenju, skozi besedila pa išče potrebo po ljubezni in socializaciji, s čemer deloma razbije mit o socializacijsko povsem odmaknjenih producentih zadnjih let.
Zapeljivi in vsiljivi, a zapleteni beati izlivajoči v igrivo inštrumentacijo nenehno preizkušajo poslušalčevo prisebnost in pozornost ter ga tako posrkajo v Bathsov introspektivni svet, poln kompresorjev in emocionalnih zdrah. Vitalnost Bathsove estetike pa se verjetno skriva v tem, da si pusti izraziti in da še nima svoje formule, s katero bi kompozicije preskočile v repetativno brozgo forme inštrumentalnega hiphopa ali umirjene, chillout elektronike. Za oboje je namreč preveč eklektičen in zanesenjaški po eni ter premalo sterilen po drugi strani.
Masovna, eksponirana klavirska ali klaviaturska in občasno tudi kitarska tkiva se karakteristično precej razlikujejo od stanovskih kolegov, saj njegovo iskanje zanimive ljubezenske besedilnosti ponuja svež in čvrstejši pristop do tovrstnega medžanrskega zlitja. Ravno osvobajajoča in tematsko razgibana plejada najrazličnejših besedil, ki se med drugim odkrito poigravajo tudi z gajevskim odnosom pa dodajajo njegovi osebni ekspresiji piko na i.
Za močno, obsežno, dodelano in mišičasto produkcijsko gmoto se tako skriva izvajalec, ki svojo poetiko mestoma naivno črpa z lepotno noto izpovedništva. Konsistentnost njegovega indie popa s konotacijo hiphoperske ritmike nam ponuja vpogled v rahlo zmedeno življenje razmišljujočega postnajstnika, ki svoj izraz išče v lastnih doživetjih. Lušno popotovanje po svetu ekstatičnega iskanja lastnega jaza z močnimi konteksti dodobra opozarja na dejstvo, da bo potrebno Bathsovi karieri še kako slediti tudi naprej.
pripravil Jizah
Komentarji
komentiraj >>