* Ko potisnemo vkup imena Terrie Ex, Massimo Pupillo in Paal Nilssen-Love, nam asociacije hitro pričnejo švigati po plejadi zasedb, ki smo jih ohranili v pozitivno naravnanem delu spomina. Večino teh zasedb smo imeli pri nas priložnost dodobra preveriti tudi v živo, tako da nekako lahko že v teoriji izluščimo, kaj od tria pričakovati. Gre namreč za krog glasbenikov s skupnim imenovalcem členjenja svobodnih jazzovskih praks in trših rockovskih zvokov, predvsem punka in hard corea. Seveda poznamo krasne skovanke za dotične primere, kot sta na primer punk jazz in jazzcore, a v primeru tria Offonoff bi se s tem oddaljili od pomena, ki sta ga imeli skovanki v osemdesetih z Zornom ali Last Exit, hkrati pa lahko govorimo o neke vrste nasledstvu oziroma zapuščini.

Če želimo še poglobiti gola namigovanja na to, kam nas lani izdana plošča tria Offonoff pelje, lahko vzamemo pod drobnogled kar kolektiv Original Silence. Zasedba je namreč nastala kot stranska stvaritev številčnejše tvorbe somišljenikov, v kateri so Ex, Pupillo in Nilssen-Love prepoznali potencial skupnega muziciranja. Od novembra 2006 so nam tako servirali dve plošči in en "split" s triom Jazkamer, danes pa se posvečamo njihovi drugi izdaji, sicer posneti v živo na Jazz festivalu v Kongsbergu leta 2007.

Glede na to, da se je ta nastop zgodil kaj kmalu po izdaji njihove prve plošče, gre torej za precej istovetno glasbo. Danes zvečer se bomo o aktualnosti te godbe lahko prepričali kar sami v Gromki, kjer nastopijo pod okriljem Defonije. Na albumu sicer najdemo dva razpotegnjena komada, dolga nekaj več kot pol in četrt ure, kar priča o improvizacijski naravi odigranega. Trio se na koncertih kar čim manj uokvirja in glavnino prepušča naključju, čeprav se nekako zdi, da imajo predviden vsaj en razbijaški in en povsem subtilen ter pritajen del. Pretežno se sicer neodvisno od tempa ali jakosti držijo skupaj in le redko se posameznik umakne od stičišča vseh treh, ko pa do tega dejansko pride, so premiki povsem organski. To je posledica že prej povedanega: gre za uigrano zasedbo z ogromno kilometrine v številnih drugih, tako skupnih kot raznorodnih kolektivih, zaradi česar je bilo medsebojno razumevanje nekako položeno v samo zibelko tria.

Zdi se, da Offonoff najbolj uživajo v ritmično repetitivnem nažigaškem hrupu, čigar glavno prepoznavnost tvorita z distorzijami podkrepljena kitara in bas. Paal Nilssen-Love je v tovrstnih zasedbah tako ali tako stalnica in najbrž ne bi udaril mimo, če bi ga poimenoval kar Dave Grohl free-jazza in če ga seveda slučajno ni že kdo tako poimenoval pred mano. Njegov doprinos je očiten kjerkoli se pojavi, a morda ravno zato sam kot tak ne ponuja neke distinkcije glede na Lean Left in podobne bende, kjer bobna s podobno intenziteto. Še vedno pa ta intenziteta glasbi daje ogromno prostora in za sabo navadno povleče ostale glasbenike, kar je evidentno tudi pri Offonoff. A da ne bo pomote, tokrat zaveso nad njegovo podlago na debelo štrikata Terrie Ex in Massimo Pupillo.

pripravil Tit Podobnik