Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
JESENSKA POMLADITEV (2519 bralcev)
Ponedeljek, 27. 9. 2010
Marko Brecelj



V ponedeljek, 21. 9. 2010 na Metelkovi 6 v drugem nadstropju sem se povabljenec udeleženec prislinil okrogli mizi govorcev. Tema je bila "Gledališče in performans v funkciji družbene kritike".Precej naglušen sem razumel, da je Aldo Milohnič od Mirovnega inštituta rad govoril o Brechtu, direktor Kina Šiška in odločen protifašist Simon Kardum je bil ovit v šal in so mu žal počile glasilke, Mojci od Ane Monroe sem zameril, da je osemdeseta leta označila kot črno bela, glas je imela prodoren, izgovorj



V ponedeljek,21. septembra 2010 na Metelkovi 6 v drugem nadstropju sem se povabljenec udeleženec prislinil okrogli mizi govorcev. Tema je bila "Gledališče in performans v funkciji družbene kritike".Precej naglušen sem razumel, da je Aldo Milohnič od Mirovnega inštituta rad govoril o Brechtu, direktor Kina Šiška in odločen protifašist Simon Kardum je bil ovit v šal in so mu žal počile glasilke, Mojci od Ane Monroe sem zameril, da je osemdeseta leta označila kot črno bela, glas je imela prodoren, izgovorjavo jasno, vsebina tega kar je povedala pa je bila krneki tkola. Med govorci je bil tudi Marko Bulc, režiser, ki je nedavno udramatil Damirja Avdića knjigo. Bil je daleč in ga nisem razumel, z rokami in mimiko pa ni prikazal nič pretresljivega. Aja, rekel je, da pod Mehki terorizem Brecljeve zasluge morete najti v Wickipediji. Marko Gorjup in Marta Štajduhar od gledališke skupine Kraljev ulice nista dosti teoretila ampak očrtala kako nastajajo njihove predstave. Zapomnil sem si, da je najbolj naporno usklajanje soustvarjalcev predstave za vaje. Žal čez poletje ne delujejo in jih zato še nismo mogli povabiti na Koperground. Vila povezovalka je bila Anita Ramšak. Po mojem prvem verbalnem vpadu je rekla, da smo malo zašli in da žal nimamo toliko časa. Udeleženstvo- trideset študiozno posedenih oseb, je bilo izključno ženskega spola in pretežno v študentskih letih. Vila je zagotovila, da so vse navzoče osebe prisotne prostovoljno. Mogoče zato, ker je bil eden od soorganizatorjev uspešna nevladna organizacija »Voluntariat«. Vsekakor je potem, ko so govorci in govorke od-povedali svoje in kao od-govorili na vprašanji ter se presenetljivo hitro razšli po novih nujnih opravkih, v prostoru ostala večina prostovoljno prisotnih udeleženk in so s povezovalno Anito nadaljevali eno delavnico oziroma projekt katerega del je bila ta oglovita miza slovita. Eno neresnico sem zapisal in izrekel in jo popravljam. Med udeleženstvom je bil poleg mene vsaj še en moški- direktor zasebnega zavoda Ekvilib Aleš Kranjc Kušlan , glavni organizator tega pompmembnega srečanjca o družbeni kritičnosti. Človek je takrat povedal, da je nanj naredil v gimnaziji močan vtis nastop dua Zlatni zubi. Med pisanjem tega prispevka sem ga vprašal po telefonu zakaj me ni povabil kot govorca in mi je pošteno priznal, da se je spomnil name šele v trenutku, ko me je zagledal. Hvala, sedi, pet.

V sredo sem spet s Tehnično in moralno brezhibno razvalino potoval v Laibach na razgovor z Iztokom Kovačem, direktorjem zavoda »En knap«, upraviteljem Doma Španskih borcev. Dal mi je polnit mobitel v mrtvo vtičnico in sem si zato še bolj pozorno ogledal ter za www.dodogovor.org fotografiral prostore. Napredno kulturno, izobraževalno in mladim namenjeno institucijo je zadnja predvolilna povodenj prizadela. Vdrlo je iz sekreta. Povedal sem mu, da je pri meni doma na Klancu brizgalo iz greznice in se raztekalo čez odpadle zrele slive. Tema ga ni zanimala, deloval je zaskrbljen. Pogajala sva se o prostoru in času za razstavo Društva prijateljev zmernega napredka ob dvajsetletnici delovanja. S težavo je popuščal, odločilno bitko sva bojevala za zid pred sekretom v prvem nadstropju. Predvčerajšnjim mi je po telefonu pred svojim odhodom v Nemčijo kjer dela nov projekt, končno dahnil da. Razstava se bo klicala »Deset dni za dvajset let DPZN« , na otvoritvi bom pel rabljeni kantavtor, zgodila se bo pred dvajsetim novembrom. Ob spominsko ploščo v pritličju nameravam parkirat tudi fičota.

Tudi v sredo se je na bok TMBR pri Kranju z bokom nizke brezstrešne črne in drage limuzine bočno trše prislonila tridesetletna šoferka, ki jih je kazala deset več. Čisto je popizdila, kričala name, da sem vozil po odstavnem pasu in klicala dragega bogataša na pomoč. Ko sem opazil, da sploh ne ve za obstoj dveh stop znakov, ki jih je očitno spregledala sem ji pustil telefonsko številko in odpeljal naprej saj sta najini vozili ovirali promet. Ponoči ob štirih zjutraj sem na policijski postaji prijavil njenega dragega, ker mi je grozil, ko sem mu poudaril, da hočem od nje kuponček. »Boš ti že videl svoj kuponček!« je pomenljivo zategoval. V glavnem, če me bodo močno pretepli ali fentali veste zakaj. Fotke so na Dodotu.

Francija Blaškoviča sreda v MKSMC je zanimala deset oseb, med njimi dva novinarja. Zaradi omenjene prometne nesreče nisem bil prisoten na posebno zanimivem začetku, ko se je Franci spraševal o smislu svojega početja, o mazohizmu, ki je temeljna substanca umetnikovega delovanja. Poskušal ga bom nažicat, da mi dovoli objavit zvočni posnetek. Tokrat prvič v letu in pol ni imel nove mesečne zgoščenke.

V četrtek smo zavrteli dragoceni in antiglobalistični , za Afriko vneti 35 milimetrski »Bamako« dvema gledalcema in sebi, v petek je tudi pisatelj Tomšič prišel na Hercogov znanstveno fantastično pesimistični » Divje modro onostranstvo«, v soboto smo s soorganizatorjem HCKP stotniji priredili prvi hard kor jesenski koncert. Občinstvo se je pomladilo, dan je krajši od noči, Arijano mogoče zaradi nočnega dela glava boli, mene pa peče pri scanju. Ampak to ni več politični komentar. Včeraj , danes in jutri izvajamo postprodukcijsko delavnico. Sestavljamo celovečerni video povzetek »Koperground 2010«. Ni več časa, ni več placa, deset eurov pa sem le zaslužil. Ciao, bao.



Komentarji
komentiraj >>