Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
NERAZPOLOŽENA SLOVENIJA (2418 bralcev)
Sreda, 29. 9. 2010
tomazza



Na tretji dan stavke dela sindikatov domačega javnega sektorja je iz centrale v Bruslju prišlo zgolj na prvi pogled optimistično sporočilo. Evropska komisija je sporočila, da se je gospodarska klima v območju evra in celotni EU tudi v mesecu septembru izboljšala. Toda ne tudi v Sloveniji. Domovina namreč ostaja enako gospodarsko nerazpoložena kot v mesecu avgustu...
Na tretji dan stavke dela sindikatov domačega javnega sektorja je iz centrale v Bruslju prišlo zgolj na prvi pogled optimistično sporočilo. Evropska komisija je - sicer prav na dan, ko bodo po vsej Evropi, še posebej pa v Bruslju, kjer bodo korakali predstavniki 50-ih sindikalnih organizacij iz 30-ih evropskih držav, potekali delavski protesti proti ostrim varčevalnim ukrepom, ki so jih prav po nareku centrale iz Bruslja sprejele vlade članic Evropske Unije - sporočila, da se je gospodarska klima v območju evra in celotni EU tudi v mesecu septembru izboljšala. Toda ne tudi v Sloveniji. Domovina namreč ostaja enako gospodarsko nerazpoložena kot v mesecu avgustu.

Ponovno na prvi pogled bi sicer lahko zaključili, da je tudi to posledica počasnega ukrepanja domače vlade. Ta je namreč šele včeraj sprejela predlog državnega proračuna za prihodnji dve leti. Da z varčevalnimi ukrepi na področju javnih izdatkov ni šlo tako hitro, kot v kakih drugih evropskih državah, so sicer v prvi vrsti krivi, ali pač zaslužni domači sindikati, ki varčevanju oziroma reformam na račun obstoječih delavskih pravic in pač veljavnih kolektivnih pogodb na vse možne načine nasprotujejo. Ker pa očitno ne bo šlo drugače, saj stavkovna vnema dela javnega sektorja ne popušča, oziroma se bo ta še zaostrila, je Vlada predlogu državnega proračuna pridodala zakon o interventnih ukrepih v času gospodarske krize, s katerim bi naj državnozborska večina uzakonila zamrznitev rasti pokojnin, transferjev in plač v javnem sektorju, očitno dežurnega krivca za glede na evropske monetarne zahteve previsok proračunski primanjkljaj Slovenije.

Kaj sicer konkretno pomenijo varčevalni ukrepi, ki so jih, tako kot Slovenija in ministrski izbor Boruta Pahorja, po monetarnem diktatu iz Bruslja primorane druga za drugo sprejemati vlade posameznih držav članic, je na današnji dan sicer še nekoliko bolj kot na presenetljivo prav sončni strani Alp jasno v prav tako sončni, a zaradi celodnevne splošne stavke popolnoma ohromljeni Španiji. Tudi reforma španske vlade namreč predvideva enostavnejše in cenejše odpuščanje delavcev. Zvišanje upokojitvene starosti za zaposlene in zmanjšanje plač v javnem sektorju.

Kljub temu da o tovrstni sindikalni in delavski enotnosti na Slovenskem zaenkrat še pač ne moremo govoriti, saj bodo v Bruslju med ostalimi predstavniki sindikalnih vodstev korakali zgolj predstavniki Zveze svobodnih sindikatov in ker v domovini v stavki še naprej vztraja zgolj del sindikatov javnega sektorja, pa to še zdaleč niso edine domače interesne skupine, ki so na današnji dan še posebej nerazpoložene. Da je njihovo razpoloženje sicer že nekaj časa slabo, opozarjajo iz sekcije avtoprevoznikov v okviru Obrtno-gospodarske zbornice Slovenije. Nenazadnje so zaradi poostrenega stavkovnega carinskega nadzora in čakalnih dob na mejnih prehodih za vstop in izstop v državo tudi sicer najbolj na udaru prav njihovo delo in dohodki. Na napovedani interventni zakon vlade pa so se z napovedjo njegovega izpodbijanja na Ustavnem sodišču že odzvali tudi domači sodniki in državni tožilci.

Kljub na dopoldanskem sestanku domačih avtoprevoznikov sprejetemu sklepu o popolni zapori Luke Koper je ta sicer še zraku, saj so v teku pogovori s prometnim ministrom Patrickom Vlačičem. Zaradi stavke carinikov in policistov na vstop v Luko Koper že tako ali tako čakajoči avtoprevozniki, sicer od države in Vlade že od junija brez pravega posluha zahtevajo odprtje lokalnih cest za avtoprevoznike ali prepoved tranzita preko Slovenije, odpravo cestne takse za vstop v Luko Koper in uzakonitev 30 dnevnega plačilnega roka.

Da je potrebno plače javnih funkcionarjev v sodni veji oblasti, na katerih pomoč sicer pri načrtovani razveljavitvi veljavnih kolektivnih pogodb računa Vlada, uskladiti oziroma odpraviti nastala plačna nesorazmerja, je z dvema odločbama že potrdilo in določilo tudi Ustavno sodišče. Vlada sicer z interventnim zakonom za nedoločen čas zamrzuje tudi napredovanja v višje plačne razrede, pa tudi vsaj prihodnje leto se naj osnovne plače javnega sektorja z inflacijo ne bi usklajevale. Zaposleni v javnem sektorju pa naj bi sicer v prihodnjih dveh letih ostali še brez dela plače za redno delovno uspešnost.

To vse skupaj samo po sebi pomeni, da se bodo plače javnih uslužbencev v državi, četudi ne upoštevamo dražjih stroškov življenja zaradi dviga trošarin na osnovne energente in dobrine, kot so denimo alkoholne pijače in tobačni izdelki, realno gledano zmanjševale. Če nihče drug, bo za to poskrbela že sama inflacija. Zato se bodo slej kot prej morali odzvati tudi sindikalni predstavniki interesnih skupin vseh drugih javnih uslužbencev, ki kljub ne prav vedremu razpoloženju ob teh interventno zakonskih vladnih eksperimentih brez jasne podlage v domačemu pravnemu redu zaenkrat še naprej delajo.

Da bodo še nekoliko bolj nerazpoloženi tudi vsi domači državljani, ki zaenkrat še ne dojemajo vseh širših posledic javnofinančnih varčevalnih ukrepov na račun obstoječih delavskih prejemkov in pravic, pa bodo v prihodnjih dneh poskrbeli tako že stavkajoči javni uslužbenci kot sama vlada. Stavka se bo zaostrila v policiji, zdravstvu in v upravnih enotah. Cariniki pa bodo v skladu s črko zakona, po katerem je cela država carinsko območje, podrobne in dolgotrajne kontrole začeli izvajati tudi po notranjosti države.

Za zahteve stavkajočih in ne-stavkajočih javnih uslužbencev gluha Vlada pa bo za dodatno nerazpoloženje med domačimi državljani poskrbela s tem, da že vnaprej ni pravzaprav jasno, do kdaj naj bi pokojnine, transferji in plače v javnem sektorju ostale zamrznjene, oziroma do kdaj se bodo realno gledano zmanjševale. Kdaj se bo javnofinančni primanjkljaj zmanjšal na zaželene tri odstotke BDP-ja, oziroma kdaj bo gospodarska rast v državi spet vsaj 3 odstotna, pač ni in ne more biti odvisno zgolj od ukrepov te Vlade. Glede na obstoječe razmere na področju že tako ubornih socialnih transferjev pa tudi obljuba predsednika vlade, da bo država priskočila na pomoč tistim, ki imajo nizke dohodke ali pokojnine, ne zveni kaj posebej tolažilno. Toda tako to gre. V prihodnjih dneh, tednih in mesecih bo v Sloveniji nerazpoloženih vedno več ljudi.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s prihajajočim valom vedno večjega števila nerazpoloženih na Slovenskem v zobeh poskrbel Tomaž Z.






Komentarji
komentiraj >>