Sobota, 2. 10. 2010
Bogdan B
Lawnmover je kvartet iz bostonskega okrožja, ki ga je za snemanje albuma julija 2008 sestavil bobnar Luther Gray, ob njem pa lahko slišimo še Jima Hobbsa na saksofonu ter dva električna kitarista, Geoffa Farino in Dana Littletona. Že sama zasedba je nenavadna. Če sta na eni strani jazzerja Gray in Hobbs pa Farina in Littleton prihajata bolj iz rockovskih krogov. Farina je sploh bolj znan po skupini Karate, trenutno pa se nahaja na turneji s Chrisom Brokawom iz Dirt Music ... (v celoti!)
* Portugalska založba Clean Feed še naprej preseneča. Ob številnih novojazzovskih izdajah, predvsem iz newyorškega in domačega okoliša, se tu in tam pojavi prav poseben cvet, ki izstopa in še dolgo ne bo ovenel. Izstopa po izvoru, pristopu in glasbenemu rezultatu. Lawnmover je namreč kvartet iz bostonskega okrožja, ki ga je za snemanje albuma julija 2008 sestavil bobnar Luther Gray, ob njem pa lahko slišimo še Jima Hobbsa na saksofonu ter dva električna kitarista - Geoffa Farino in Dana Littletona. Že sama zasedba je nenavadna. Če sta na eni strani jazzerja Gray in Hobbs, pa Farina in Littleton prihajata iz bolj rockovskih krogov. Farina je sploh bolj znan po skupini Karate, trenutno pa se nahaja na turneji s Chrisom Brokawom, ki smo ga videli pred nekaj meseci v skupini Dirt Music.
Sestavo zasedbe je narekovala Grayeva želja, da bi z njo ustvaril glasbo, ki se razlikuje od tega, kar je počel do zdaj. To pa so številna sodelovanja z jazzovskimi glasbeniki Vzhodne obale, v prvi vrsti z Joem Morrisom in Taylorjem Hojem Bynumom. Jazz in improvizacija sta torej na prvem mestu, a Gray poudarja, da ga njegovi mentorji nikoli niso učili kaj naj igra, ampak kako naj igra in to predaja naprej tudi svojim učencem. In res, Grayevo bobnanje ima svojstven zven in ritmiko ne glede na to, ali ga poslušamo v improvizacijah z Joem Morrisom na albumu Creatures, ki je bil izdan letos pri založbi Not Two, ali na albumu West, ki se sliši kot glasba za jazzovski road movie, na katerem smo priča tako najbolj nenavadnim ameriškim štorijam, kot tudi ljubezenskemu odnosu na prostranstvu koruznih polj Indiane, od koder prihaja Gray. Vključitev električnih kitar, ki se nenehno poigravata, križata, igrata melodijo ali ustvarjata hrup, se zdi samoumevna, a vendarle originalna ideja. A glasba vendarle zaživi šele ob izjemnem Jimu Hobbsu, ki prispeva nekaj najbolj ekspresivnih zvokov altovskega saksofona, kar smo jih imeli priložnost slišati v zadnjih letih, če za trenutek odmislimo Grega Warda iz Chicaga. Za njegovo navdahnjeno igranje lahko rečemo, da dejansko prodre do kosti. To še posebno velja za komad Prayer of Death, medtem ko v komadu I Love spomni na dneve, ko se dekleta še padala na saksofoniste. Hobbs je, tako kot vsa sodobna jazzovska East Coast scena, manj poznan v naših krajih, a gre za neutrudnega mačka, ki že desetletje vodi cenjeni Fully Celebrated Orchestra in tako kot Gray sodeluje s ključnimi imeni jazzovske scene na Vzhodu. Po albumu West bodo ušesa za njegovo muziciranje nedvomno bolj široko odprta.
Luther Gray v spremnih besedah k albumu pove, da West ponazarja glasbo, ki jo je poslušal od otroštva do danes. In vendar ne gre za nove izvedbe starih komadov. Komadi na plošči West so napisani v duhu današnjega časa, kjer je nostalgija vir navdiha za novo ustvarjalnost. Čas, v katerem se lepi spomini preobrazijo v kreativno izražanje občutij prek glasbe, in prostor, v katerem pozitivnih izkušenj otroštva ni mogoče izločiti iz umetnikovega vsakdana. West je prvovrstna glasbena romanca in album, ki ga doma položiš na polico, na kateri piše „onkraj glasbenih zvrsti“. West je nekaj, česar še nismo slišali.
In nocoj ga na žalost ne bomo slišali v celoti. CD, ki bi v starih časih izšel v obliki dvojnega LP-ja, vsebuje preveč godbe za to oddajo. Slišali boste the best of West. Začetno One in zaključno Two v dolžini pol ure, vmes pa cvetove Prayer Of Death, Dan in I love. Luther Gray na bobnih, Jim Hobbs na altovskem saksofonu ter Geoff Farina in Dan Littleton na kitarah. Lawnmover ali po slovensko vrtna kosilnica.
pripravil Bogdan Benigar
Komentarji
komentiraj >>