OFF NAPOVEDNIK

Zadnje nakazilo v višini šestdeset milijonov britanskih funtov je v nedeljo uradno končalo prvo svetovno vojno, svoj čas znano kot vojno, ki naj bi končala vse vojne. Transakcijo je opravila nemška vlada, prejemniki pa so večinoma zasebniki in korporacije, ki imajo v lasti dolžniške obveznice. Nekaj malega pa so dobili tudi pokojninski skladi za veterane.

Dolg Nemčije zaradi vojne je bil leta 1919 na mirovni pogodbi v Versaillesu zastavljen v višini 226 milijard takratnih reichsmark, vendar je bil kasneje prepolovljen. Njegovo odplačevanje je preklical nemški kancler Adolf Hitler, kasneje pa ga je zamrznila razdelitev Nemčije na vzhod in zahod. Ponovno so ga začeli odplačevati šele leta 1990.

Ravno dolžniške obveznosti nekateri smatrajo za enega od razlogov, ki so pripeljali do druge svetovne vojne. Vendar s stališča mednarodne skupnosti to ni bil edini naglavni greh Hitlerja. Kmalu po nastopu oblasti je namreč nacionaliziral nemško centralno banko in tako državi vrnil pravico do tiskanja lastnega denarja.

Vi pa berete OFF program Radia Študent, ki se prebija čez ekonomski lingo in se vse bolj zaveda, da je pravo vrednost konflikta iskati v dolgu, ki ga ta ustvarja.

OFF PROGRAM

Mednarodni denarni sklad poziva k davku na finančne ustanove, je bilo sporočeno pred rednim zasedanjem finančnih ministrov in guvernerjev nacionalnih bank držav članic denarnega sklada. Sklad poziva tudi k večjemu usklajevanju pri nadzoru in oblikovanju mednarodnega režima za reševanje finančnih ustanov v težavah. Ta bi prišel v obliki sklada, ki bi ga financirali s posebnim davkom na banke. Glavna skrb mednarodnih in nacionalnih regulatorjev je, kako zagotoviti, da v času nove krize napak bank ne bodo ponovno plačevali davkoplačevalci. Vendar je direktor oddelka za denarne in kapitalske trge pri mednarodnem denarnem skladu Jose Vinhals dejal, da ni realno pričakovati mednarodnega sklada za reševanje bank v težavah. Tovrstni režimi se morajo organizirati znotraj posameznih držav.

Združene države Amerike in Japonska svoje državljane opozarjata, naj bodo zaradi nevarnosti terorističnih napadov previdni pri potovanju po Evropi. Ameriška medijska korporacija Fox News je kot možne tarče napadov navajala Eifflov stolp in katedralo Notre-Dame v Parizu, v Berlinu pa so med domnevnimi tarčami Brandenburška vrata in luksuzni hotel Adler. Kot vir podatkov navajajo obveščevalne podatke, ki so jih pridobili od nemško-pakistanskega državljana, zaslišanega v ameriški bazi Bagram v Afganistanu.

Natove naftne cisterne, ki preskrbujejo koalicijske sile v Afganistanu, so utrpele že drugič v enem tednu. Uničenih je bilo 27 cistern z gorivom. Vendar napadi niso edina težava, s katerimi se spopadajo Natovi konvoji. Stare preskrbovalne poti so namreč zalile poplave, vse večjo nenaklonjenost pa zavezniškim silam izkazuje tudi pakistanska vlada, ki konvoje ovira na mejnih prehodih. Ti ukrepi naj bi bili posledica zračnih napadov, ki jih ameriška vojska in Centralna obveščevalna služba na področju Pakistana izvaja brez opozorila ali privoljenja pakistanske vlade. Prejšnji teden so tako v napadu NATO-vih helikopterjev umrli trije pakistanski vojaki. Preskrbovalna pot iz Karačija ostaja ključna za zahodne vojne podvige v Afganistanu. Preko nje namreč potuje kar 70 odstotkov NATO-vih dobav zalog in 40 odstotkov dobav nafte.

Palestinske oblasti so sporočile, da je skupina šestih oboroženih judovskih naseljencev zgodaj zjutraj zanetila požar v neki mošeji blizu mesta Betlehem na Zahodnem bregu. Pred tem so napadalci mošejo popisali z grozečimi in žaljivimi napisi v hebrejščini, uperjenimi proti muslimanom in preroku Mohamedu. Izraelska policija je že uvedla preiskavo, ni pa se želela izjasniti o identiteti požigalcev, pa čeprav je jasno, da se je v preteklih mesecih zgodilo že več podobnih napadov. Judovski naseljenci namreč izvajajo tako imenovano politiko »plačati ceno«, kar pomeni da napadajo palestinske cilje vsakokrat, ko izraelske oblasti sprejmejo kak ukrep, ki ga razumejo kot uperjenega proti judovskemu naseljevanju.

Venezuelski predsednik Hugo Chavez meni, da bi morala imeti venezuelska milica orožje ves čas pri sebi. Bolivarska milica, kot se imenujejo, je po trditvah Chaveza ključna v obrambi naroda, zato je bil predsednik presenečen, ko je srečal miličnika na straži brez orožja v roki. Milica se sicer sestaja na rednih vajah ob vikendih, vendar je bilo njihovo orožje doslej varno zaklenjeno v vojaških depojih. Chavez pa sedaj pravi, da je potrebno prekiniti s staro paradigmo, po kateri so bile milice nekaj, kar se je vsake toliko zbralo, da so malce marširali. Raje bi videl, da postanejo redne teritorialne enote, ki so sestavljene iz oboroženih, treniranih in opremljenih delavcev.

Obeležujemo svetovni dan varstva živali, zato smo poklicali predsednika društva za varstvo živali, Stanka Valpatiča, ki nam je predstavil svet, kot ga dandanes vidijo živali.



Ob osemnajsti večerni se v prostorih knjižnice Prežihovega Voranca dogaja okrogla miza z naslovom Institucionalna pomoč prosilcem za azil in beguncem ter njihova integracija v slovensko okolje. Namenjena je problematiki skupine ljudi, ki v Sloveniji iščejo mednarodno zatočišče, in na kateri bodo spregovorili o njihovih možnostih vključevanja v novo okolje. Namen projekta in sodelujoče nam je predstavila Barbara Marinčič, ki ga v sklopu knjižnice pomaga organizirati.



Minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo Gregor Golobič je v okviru predstavitev osnutka nacionalnega programa razvoja visokega šolstva do leta 2020 le-tega predstavil na sedežu Sindikata vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije, v razpravi pa so sodelovali tudi predstavniki drugih sindikatov s tega področja. Beseda je tekla predvsem o zapostavljenosti zaposlenih v visokem šolstvu v primerjavi z delavci s podobno stopnjo izobrazbe in odgovornosti v javnem sektorju, zaradi česar obstaja bojazen o pobegu kvalitetnih kadrov. Navzoči so izrazili tudi skrb na račun predlagane ločitve delovnega mesta od naziva.

Obstaja bojazen, da bodo vodstva univerz zaradi varčevanja namesto rednih oziroma izrednih profesorjev raje zaposlovala docente. Minister Golobič se je strinjal, da je umestitev v sistem javnih uslužbencev najbolj usodna prav za visokošolsko sfero in da ujetost v tako imenovano piramido sistema plač v javnem sektorju predstavlja enega večjih problemov za uresničitev ciljev, ki so zapisani v pričujočem dokumentu.

V sodelovanju z Inštitutom za novejšo zgodovino je bil v državnem svetu organiziran strokovni posvet, namenjen podrobnejši razpravi o dogodkih, povezanih z ustanovitvijo manevrske strukture in procesom demokratizacije v Sloveniji. V uvodnem nagovoru je ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal izpostavila preprečitev mitinga resnice, upor proti pozivu k predaji orožja in sodelovanje v oboroženih spopadih tik po slovesnosti ob razglasitvi samostojnosti. Zato ministrica meni, da so v teh prelomnih dogodkih tudi nekdanji represivni organi odigrali pozitivno vlogo v osamosvojitvenem procesu. Prav zato po njenem osamosvojitveni kapital ne sme postati mitološki dogodek, s katerim bi si lahko kdorkoli pripisoval zgodovinske zasluge.

Na posvetu sta bila prisotna tudi predsednik SDS Janez Janša in tedanji republiški sekretar za notranje zadeve Igor Bavčar, ki sta poudarjala težavnost tistega obdobja, Janša pa ni pozabil opozoriti, kako Slovenija sedaj nagrajuje takratne izdajalce. Predsednik državnega sveta Blaž Kavčič pa je kot slavnostni govornik povedal, da so pripadniki manevrske strukture na kocko postavili svoje kariere, službe, družino in celo življenje. Hkrati je poudaril, da so se Slovenci z uporom razorožitvi uprli kapitulaciji.

Zveza prijateljev mladine Slovenije je ob tednu otroka predstavila temo tedna, in sicer Mediji za bogatejše otroštvo, ki so jo na nacionalnem otroškem parlamentu izbrali kar mladi sami. Generalna sekretarka Majda Struc pa opozarja tudi na potrebo po medijskem opismenjevanju, tako da bi se posamezniki, predvsem otroci, lažje soočali z nevarnostmi, ki prežijo v medijih:



OFF sta pripravila Luka in Tadej.