Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
torek, 14.10.2003 (3715 bralcev)
Četrtek, 16. 10. 2003
Anja



….izraelska vojska ponovno terorizira naselje Rafa…
…Beograd in Prišina končno za isto mizo…
…celoten Afganistan bo v bodočnosti poplavljen z vojaki Mednarodnih sil za varnostno pomoč..
…slovenska metropola gosti okroglo mizo Evropske komisije proti rasizmu in nestrpnosti…

OFF NAPOVEDNIK

Svet je zajel val kršenja zakonov s strani starejših občanov.
V ZDA se ostareli občan prav te dni poti pred sodiščem zaradi ropa 2000 dolarjev v neki teksaški banki. Nič novega boste rekli. Toda podvigi možakarja so vsekakor vredni omembe, saj je kerlc doplonil že celih 91 let. Kot večina njegovih sodobnikov tudi on hodi le s pomočjo bergel in sliši le s pomočjo slušnega aparata. Možakar je svoj podvig gladko priznal. To pa še ni vse… Da bi njegova roparska kariera imela kakšno težo, je priznal tudi, da je to njegov tretji rop v petih letih. Pa naj še kdo reče, da starejši ljudje niso aktivni.

Aktivne pa so bile tudi babice in dedki na drugi strani sveta, v Bolgariji namreč. Ti so svoj prosti čas zabijali z gojenjem marihuane. Bolgarska policija je v petnajstih vaseh zaplenila okoli 300 kilogramov posušene ganje, uničila pa prek 400 kilogramov sveže rastlinice. Ovadenih je bilo 25 ljudi starejših od 65 let. Najbolj pridni gojitelj je lokalni menih, ki so mu zaplenili kar 30 kilogramov marihuane.

In kaj hudiča je zakrivilo, da so se prijazni starčki podali na kriva pota? Kdo je kriv, da namesto, da pestujejo vnuke, pečejo kekse in štrikajo zokne, tako brutalno kršijo zakon? Hja, razen neskonče ljubezni svojih vnukov, od spečenih keksov ostareli občani niso dobili nič kaj več. Bolgarski kršitelji zakona so povedali, da od bednih pokojnin pač ne morejo preživeti, kaj šele, da bi si kupili zdravila. Tako s pridelavo dobijo nove dinarčke za šparovček, več kilogramov zdravila pa imajo vedno pri sebi. Ali, kot bi rekel devianten menih: »Pomagaj si sam in bog ti bo pomagal«.


OFF PROGRAM

Pa začnimo današnji Off s še enim pogumnim podvigom izraelske vojske. Ta je ponoči ponovno vdrla v palestinsko taborišče Rafa na jugu Gaze. Invazija je bila prav mostrsko izpeljana, sodelovalo je deset vozil, ki so v mesto vdrla iz dveh smeri in Palestince ujele med dve liniji ognja. Bolnišnice v Rafi so že obvestile širšo javnost, da je bilo v prvih urah vdora ranjenih šest Palestincev. Operacija vsekakor še ni zaključena, saj je izraelska stran sporočila, da bodo streljali na ljudi še vsaj nekaj dni. V preteklem tridnevenm podvigu Izraela v Rafi, ki se je končal v nedeljo, je bilo ubitih osem Palestincev, najmanj sedemdeset pa jih je bilo ranjenih.

Izraelski kamerad na drugem konci sveta, Bush mlajši, je včeraj sijal na televizijskih zaslonih v Ameriki. Imel je namreč več pogovorov za lokalne telvizijske postaje, v katerih je ljudstvu zagotovil, da mu stvari nikakor ne uhajajo iz rok. Malce boleča je bila zanj mogoče nova demokratska predsedniška kandidatura. Nov kandidat za glamurozno funkcijo je Dennis Kucinich, človek z najbolj levimi stališči v tem predvolilnem masakru. Uvedel bi namreč rad splošno zdravstveno zavarovanje, ustanovil ministrstvo za mir, odpravil jedrsko orožje, odščipnil krepak del proračuna Pentagonu, ZDA umaknil iz članstva v Svetovni trgovinski organizaciji in še in še… Kucinich pregovorno velja za poštenjaka, načelnega politika in borca za pravice zatiranih. Torej ima bore malo možnosti, da se ugnezdi v ovalni pisarni.

Ameriška svetovalka za nacionalno varnost, Condoleezza Rice, pa se še naprej pogumno bojuje za varnost svoje domovine. In to tako, da kritizira in ustrahuje, kakopak. Tokrat je na tapeti Kuba. Njen šef Bush je prejšnji teden začel novo ofenzivo ameriške administracije proti komunističnemu režimu staroste kubanske revolucije, Fidela Castra. Condoleeza je Busha podprla v lobiranju proti počitnikovanju ameriških državljanov na Kubi, saj bi to priskrbelo za priliv ameriških zelencev v državno blagajno Ameriki sovražnega režima. Busheva administracija obenem pridno pripravlja strateški načrt za tranzicijo Kube po Castrovi smrti; k sodelovanju so dobrovoljno povabili tudi ostalo krdelo mednarodne skupnosti, ki deli načela svobode in demokracije po ameriško.

Afganistanu, državi, ki so jo Američani rade volje rešili še enega zgrešenega režima, se obeta vseobča prisotnost vojaških sil. Varnostni svet je sprejel resolucijo o podaljšanju mandata Mednarodnih sil za varnostno pomoč in jih pooblastil za delovanje tudi izven prestolnice Kabul. Nadaljnjo in razširjeno prisotnost vojakov si je želela predvsem afganistanska prehodna vlada, ki ji sive lase delajo svojeglavi guvernerji, talibi in teroristi. Mednarodna skupnost je za reševanje takšnih problemov vedno dovzetna.

Afganistanski sosedi Pakistanci pa so svojo atmosfero že tretjič v dveh tednih obogatili s testiranjem rakete, ki lahko nosi tudi jedrsko konico. Pakistanci so zatrdili, da je bil zadnji izstrel poslednji v tej seriji testiranja. Sicer pa se svoji strasti do letečih objekov v bodočnosti nikakor ne mislijo odpovedati.

Danes pa so za isto mizo v dunajskem dvorcu Hofburg končno sedeli Srbi in kosovski Albanci. To je prvi dialog Beograda in Prištine po vojni spomladi 1999. Izvedba srečanja je bila dolgo časa v zraku, saj sta obe strani krčili svoji odpravi. Namen današnjih pogovorov »ipak« ni določilo končnega statusa Kosova, ampak zgolj pogovor o vprašanjih tako imenovane tehnične narave. Bojda so problemi tehnične narave usoda pogrešanih ljudi, vrnitev razseljenih, energetika in telekomunikacije. V Hofburg pa so prišli zgodovinske pogovore nadzirati predstvaniki Evropske unije, zveze NATO in vlad članic kontaktne skupine. Več o dogajanju na Dunaju je povedal naš beograjski dopisnik Dragan Novaković:

Do 18-ega oktobra bo v Ljubljani potekala mednarodna konferenca na temo evropske identitete in njene morebitne razdvojenosti. Razpravo organizira Društvo evropsko usmerjenih študentov AEGEE Ljubljana, na otvoritveno slovesnost pa so bila povabljena tudi zveneča imena slovenske politične garniture. Kot častni pokrovitelj se je tamkaj pojavil rektor univerze Jože Mencinger, nam vsem ljuba županja Simšičeva Danica in Erwan Fouere, vodja Delegacije evropske komisije v republiki Sloveniji. Med častnimi pokrovitelji se je znašel tudi bivši predsednik naše domovine, še vedno aktivni Milan Kučan, ter dekanici FDV-ja in Fakultete za upravo, Anuška Ferligoj in Stanka Setnikar-Cankar. Vse tri smo na konferenci močno pogrešali, Milana je zastopalo lastno pismo, obe dekanji pa sta predstavljala njuna namestnika.

Udeležencem konference so častni gostje vzneseno spregovorili o Evropski Uniji, ter ocenili položaj in status regionalnih identitet v Evropi. Dr. Jože Mencinger je menil, da evropska identiteta še ni ustvarjena. Graditi jo je po njegovem potrebno na ljudeh, cilj pa je iz EU do leta 2010 s socialno ekonomijo ustvariti najučinkovitejše območje na svetu. Marko Kranjec, namestnik dekanice Fakultete za upravo je udeležence s patosom pozval k zdravemu razumu in človeškosti, ki naj določata evropsko identiteto. Ostali modreci so iz rokava natresli še par med seboj prav neverjetno podobnih puhlic, splošen vtis pa je bil, da niso prav dobro razumeli naslova konference in so kar tja v en dan izražali svoje evrofilske sentimente.

Ohranjanju regionalne evropske identitete tudi v bodoče se je temeljiteje posvetil le Erwan Fouere, vodja Delegacije Evropske komisije v republiki Sloveniji. Vojna na Balkanu je po njegovem razkrila mnoge pomanjkljivosti evropske zveze, ki pa jih sedaj pospešeno odpravljajo. Balkanu je ponudil južnoafriški model pomiritve in obenem ugotovil, da je Evropa prostor manjšin. Evropski prostor se mora regionalizirati, regionalno identiteto pa je potrebno ohraniti in obraniti. O Sloveniji in njeni poti k ohranjanju identitete pa je Fouere vedel povedati še tole:

//////////////////////////////////////////////////////////////

Tiskovne konference, ki je otvoritveni slovesnosti neposredno sledila, se županji očitno ni zdelo vredno udeležiti, prav tako jo je zvito pobrisal tudi Mencingerjev Jože. Bržkone zato, ker nista prav dobro vedela kakšni konferenci pravzav častno botrujeta. Prisluhnili pa smo lahko organizacijskemu odboru tega dogodka. Konferenco organizirata ljubljanski AEGEE in »International Politics Working Group«. Organizatorji in slušatelji so študenti, udeležencev je 60, od tega polovica iz tujine. Predavateljev bo 11, med pomembnejšimi Janez Potočnik, Aleš Debeljak, in dr. Julia Shaw iz univerze v Cambridgeu. Konferenca se bo odvijala na osmih lokacijah po Sloveniji o njenem pomenu in ciljih pa je takole spregovorila Berta Mrak, programski vodja projekta:

//////////////////////////////////////////////////////////////

Zdelo se je, kakor da bi organizatorji konference z zvenečimi imeni sklenili tihi dogovor. Dogodek je z županjo, rektorjem in bivšim predsednikom pridobil na pomembnosti, veljaki pa so se s podporo nadebudnim študentom pokazali v ljudstvu všečni podobi. Upajmo, da bo nadaljevanje konference razen še enega kupa praznega nakladanja prispevalo tudi k resničnemu razumevanju regionalne Evrope.




Komentarji
komentiraj >>