Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
SLOVENSKI LOGISTIČNI HOLDING ALI NEUSPŠENO RAZBLINJANJE ASFALTNE PROMETNE PARADIGME (3900 bralcev)
Ponedeljek, 4. 10. 2010
Nejc M.



Ko je Pahorjeva vlada leta 2008 prevzela oblast, je morala, poleg vseh aktualnih tegob, detektirati tudi slabo stanje na prometnem področju. Potem ko je postalo jasno, da se asfaltno usmerjena domača prometna strategija s skorajšnjim dokončanjem avtocestnega križa bliža svojemu koncu, so se vse bolj začele razkrivati stranpoti podalpskega prometnega razvoja.

Ko je Pahorjeva vlada leta 2008 prevzela oblast, je morala, poleg vseh aktualnih tegob, detektirati tudi slabo stanje na prometnem področju. Potem ko je postalo jasno, da se asfaltno usmerjena domača prometna strategija s skorajšnjim dokončanjem avtocestnega križa bliža svojemu koncu, so se vse bolj začele razkrivati stranpoti podalpskega prometnega razvoja.

Zgolj v cestno infrastrukturo usmerjena vizija je zanemarila vse ostale prometne alternative, z nevlaganjem v le-te pa povzročila stagnacijo, ki je pripeljala do težko popravljivega stanja. Najhuje naj bilo na Slovenskih železnicah, je kmalu po nastopu mandata ugotavljal prometni minister Patrick Vlačič, ki se je železnic z ekipo lotil reševati kot prvih.

Toda zdravila za slabo infrastrukturo, nerentabilnost in zaostalost v razvoju vlada in poklicani strokovnjaki niso našli. Tudi po vsakomesečnih obiskih Boruta Pahorja na železnicah ne. Ta se je zato odločil angažirati tujega strokovnjaka. Železničarski čarodej in nekdanji direktor nemškega Deutsche Bahna, Hartmut Mehdorn je po večmesečnem tuhtanju pred meseci predlagal, da bi domačo prometno-logistično gospodarstvo lahko rešila le združitev treh ključnih logističnih podjetij v holding. Slovenski logistični holding oziroma sinergija med Luko Koper, Intereuropo in Slovenskimi železnicami naj bi pripomogla k ekonomskemu obstanku omenjenih podjetij, hkrati pa dolgoročno pomenila novo prometno strategijo.

Mehdornova ideja, ki jo je vzhičeno pograbil premier Pahor in malo manj vzhičeno ministrstvo za promet, je hitro razdelila strokovno javnost, v samih podjetjih, ki bi jih povezava doletela, pa je naletela na odklonilno mnenje. Strokovnjak za prometne sisteme in prodekan na celjski Fakulteti za logistiko, Bojan Rosi meni, da je povezava zaradi slabega stanja v podjetjih nujna, pri tem pa opozarja, da morajo biti podjetja, ki se povezujejo, uravnotežena.



Do predloga je zadržan tudi ekonomist Maks Tajnikar, ki ima v zvezi z napovedano ustanovitvijo logističnega holdinga dva temeljna pomisleka:



Tajnikarju se zdi vprašljiv tudi način povezovanja med Luko Koper, Intereuropo in Slovenskimi železnicami, kot ga predlaga Pahorjev rešitelj Mehdorn.



Po njegovem bi bil v primeru treh paradnih domačih logističnih podjetij sprejemljivejši horizontalni način povezovanja.



Ob tem pa bi bilo po Tajnikarjevo treba gledati tudi na obstoječe slabo stanje v vseh treh podjetij. Težave, ki jih imajo, so specifične narave in dvomi, da bi jih sinergija vseh treh lahko rešila.



Pri pobudi o ustanovitvi holdinga je problematično tudi dejstvo, da ta prihaja iz političnega vrha in ne iz podjetij, ki naj bi se povezala, samih. Še več, razen nadzornikov Slovenskih železnic, so vodilni v preostalih dveh podjetjih pobudo takoj zavrgli.



Bojan Rosi je nasprotno mnenja, da je bila vlada zaradi slabega stanja v vseh treh podjetjih, v takšno potezo primorana.



Da je težnja po povezovanju med logističnimi podjetji v svetu velika, priznava tudi Tajnikar. Toda to na noben način ne pomeni, da je model povezovanja, kot ga predlaga Mehdorn dober.



Po mnenju logista Bojana Rosija je povezovanje podjetij dobrodošlo takrat, ko se ta povezujejo znotraj iste dejavnosti in regije. Tak primer je po njegovem uspešno sodelovanje domačih železnic s hrvaškimi in srbskimi.



Oba sogovornika, tako logist Rosi kot ekonomist Tajnikar, svarita, da bi povezovanje, kot ga predlaga Mehdorn in načelno podpira vlada, lahko vodilo v monopol. Tako bi utegnila združitev, še preden bi se udejanjila, zaustaviti tudi evropske uredbe na tem področju. Strokovnjak za prometne sisteme in prodekan Fakultete za logistiko, Bojan Rosi.



Zaradi le grobih načrtov o ustanovitvi holdinga je glede potez Evropske unije, ki bi jih utegnila ta potegniti zaradi grožnje monopola, previden tudi Tajnikar.



Med podjetji, ki se utegnejo povezati v holding, so po mnenju mnogih v najslabšem stanju Slovenske železnice. Njihovo reševanje poteka že dlje časa, toda razen pošiljanja presežnih delavcev na čakanje, konkretnih ukrepov še nismo videli. Ni jih malo, ki mislijo, da bi bilo potrebno železnice konsolidirati pred vstopom v holding. Na kakšen način jih rešiti, smo vprašali Bojana Rosija, sicer tudi člana nadzornega odbora Slovenskih železnic.



Po Tajnikarjevem mišljenju bi se bilo potrebno pri reševanju železnic osredotočiti na tri stvari: infrastrukturo ter ločeno na potniški in tovorni promet.



Problemi, s katerimi se spopada slovenska prometna politika, seveda niso novi in še najmanj krivda aktualne vlade. Ta skuša, za zdaj neuspešno, zgolj sanirati posledice napačne prometne strategije, ki so jo vodile vse vlade od osamosvojitve dalje.



Bojan Rosi pa pravi, da niso tolikšen problem ceste, kot dejstvo, da slovenska politika v skoraj dvajsetih letih ni našla sistemskega vira financiranja za železniški promet.



Vzorčna primera, kako bi lahko s pravilnimi vlaganji uredili prometne razmere, nam ponujata sosednja Avstrija in Švica. Državi, ki sta že pred časom prestavili tovorni promet na tire, ceste pa sprostile potniškemu. Je takšen scenarij na drugi strani Alp dolgoročno zaradi vsega zamujenega iluzoren? Bojan Rosi.



Argumenti očeta domačega logističnega holdinga Hartlmuta Mehdorna so bili pred časom podrti tudi na posebni tej temi namenjeni konferenci na Brdu pri Kranju. Prometno ministrstvo, ki le še načelno podpira Mehdronov predlog, naj bi pomisleke upoštevalo in sklicalo novo konferenco.

Vlada Boruta Pahorja si je v začetku mandata zadala spremeniti dolgotrajno asfaltno prometno paradigmo, toda kot kaže so koraki s katerimi želi to doseči vse prej kot posrečeni. Po neodločnem reševanju železnic se zdi vse prej kot uresničljiv tudi projekt Slovenskega logističnega holdinga. Model povezovanja, dirigiran »od zgoraj« in nesprejet v gospodarski in strokovni javnosti, ima, ne glede na dobro idejo, slabo perspektivo.
________________________________________________________
Prisluhnite oddaji v celoti:



Komentarji
komentiraj >>