Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
STAVKA JAVNEGA SEKTORJA ZASENČILA LOKALNE VOLITVE (2046 bralcev)
Sreda, 6. 10. 2010
tomazza



Stavka dela javnega sektorja je v skladu s sinočnjim dogovorom stavkovnega odbora 21-ih sindikatov javnega sektorja in vladne pogajalske skupine zamrznjena za teden dni. Kar samo po sebi pomeni, da se v ospredje pozornosti domačih medijskih trobil državotvornega javnega diskurza, še posebej pa v informativne vsebine nacionalne radiotelevizije, vračajo zadnji vzdihljaji tokratne predvolilne kampanje za nedeljske lokalne volitve...

Stavka dela javnega sektorja je v skladu s sinočnjim dogovorom stavkovnega odbora 21-ih sindikatov javnega sektorja in vladne pogajalske skupine zamrznjena za teden dni. Kar samo po sebi pomeni, da se v ospredje pozornosti domačih medijskih trobil državotvornega javnega diskurza, še posebej pa v informativne vsebine nacionalne radiotelevizije, vračajo zadnji vzdihljaji tokratne predvolilne kampanje za nedeljske lokalne volitve. Toda ker je stavka zaenkrat zgolj zamrznjena, kar prosto po slovarju slovenskega knjižnega jezika pomeni, da se ta začasno ne nadaljuje, in ker se pogajanja stavkajočih javnih uslužbencev in vlade kot delodajalca prav zdaj nadaljujejo, to le še ne pomeni, da bodo predvolilne vsebine in poročanje o predvolilnih aktivnostih kandidatov in kandidatk za mestne in občinske svete ter županske verige, dobile enako veliko pozornosti, kot če do stavke javnega sektorja v tem občutljivem lokalno predvolilnem času sploh ne bi prišlo.

Kljub sicer sodno odrejenemu stečaju Vegrada, stavko pred sedežem podjetja nadaljujejo tudi njegovi nekdanji delavci, ki terjajo plačila za opravljeno delo. Stečaj Vegrada za delavce sicer pomeni, da bodo lahko dobili pomoč države in odpravnino. Vendar pa to velja le za dobrih 600 zaposlenih v matični družbi, ne pa tudi za delavce v hčerinskih podjetjih, zato se stavka v Velenju nadaljuje. Prav tako je splošno stavko za 12. oktober, torej samo dan pred iztekom zadanega roka, do katerega se naj bi našlo tako za vlado kot stavkajoče javne uslužbence sprejemljive varčevalne rešitve, napovedalo tudi 12 tisoč zaposlenih v energetiki, saj nasprotujejo načrtovani reorganizaciji elektrodistribucijskih podjetij na omrežne in tržne dejavnosti.

Toda tako usoda zahtev po plači zaposlenih v Vegradu in njegovih hčerinskih družbah kot nasprotovanj reorganizaciji v energetiki, bosta na dnevnem redu šele v tednu po lokalnih volitvah 2010. Od tekočih pogajanj med stavkajočim delom javnega sektorja in vlado pa je pravzaprav odvisno kar nekaj stvari. Predvsem zamrznitev plač v celotnem javnem sektorju z interventnim zakonom in sodni poskus razveljavitve kolektivne pogodbe za javni sektor sta namreč nedvomno vladna ukrepa, nad katerimi ne more ostati povsem ravnodušen tudi preostali, zaenkrat še pač ne stavkajoči del javnega sektorja.

Kljub temu torej, da sinoči dogovorjena zamrznitev stavke dela javnega sektorja in vladnih pogajalcev, pravzaprav še ne pomeni povsem nič konkretnega, in da prihodnost tako pogajanj kot varčevanja na področju domačih javno-finančnih izdatkov ostaja prav enako negotova, pa so jo za svojevrstno zmago in napredek nemudoma hiteli razglašati prav vsi vpleteni. Resnici na ljubo so sicer z zamrznitvijo največ pridobili prav vsi preostali državljani, ki pač ne sodijo v kasti domače politike ali javnega sektorja. Zaradi posledičnega razkazovanja moči in v skladu z veljavnimi predpisi te republike povsem legalnega šikaniranja državljanov s strani carinikov, policistov, upravnih delavcev in drugih stavkajočih, imajo ti namreč vedno manj podpore in solidarnosti med vsemi preostalimi prebivalci na tudi danes prav čemerne strani Alp. Prav enake usode pa je sicer deležna tudi podpora vladnim reformatorjem in pogajalcem.

Toda trditi, da je obe strani k dogovoru o zamrznitvi stavke dela javnega sektorja, prispevalo zgolj vztrajno upadanje podpore za sklenitev nekega dogovora v obojestransko zadovoljstvo pač zaenkrat nesposobnih pogajalcev, bi bilo vendarle nekoliko preveč preprosto. Iz osrednjih točk sporazuma o zamrznitvi stavke je vendarle samo po sebi jasno, da stavkajoči sindikati javnega sektorja niso popustili oziroma odstopili od svojih stavkovnih zahtev. V zameno za zamrznitev stavke so namreč dosegli zamrznitev sklepa o odpovedi kolektivne pogodbe za javni sektor. In še da se bodo v stavki sodelujočim javnim uslužbencem za čas stavke od 27. septembra do vključno 6. oktobra izplačajo plače.

Zato je krajšo v tem sporu in posledično dogovoru o zamrznitvi stavke v javnem sektorju gotovo da zaenkrat potegnila vlada. Že zaradi napovedane stavke v energetskem sektorju pa tudi zaradi vnaprej negotove uspešnosti dogovora o s strani monetarnih gospodarjev iz Bruslja izsiljenih vladnih ukrepih glede plač v javnem sektorju v letih 2011 in 2012 je sicer jasno, da gre zgolj za začasen predah. Toda v trenutku, v katerem ta nastopa, je očitno bolj potreben politiki in vladi.

Vsakokratne lokalne volitve po z občinami na gosto posejani deželi so namreč že tudi prvi uvid v razpoloženje volilnega telesa na polovici državnozborskega mandata. Logično sicer je, da so običajno v prednosti kandidati in kandidatke ter stranke in liste, ki v politično-ideološkem smislu zastopajo barve politične koalicije pri koritu vsedržavne izvršne in zakonodajne oblasti. Glede na dosedanji potek iztekajoče se predvolilne kampanje za nedeljske lokalne volitve pa je jasno, da temu tokrat pač ni tako. V tej predvolilni kampanji so mesto širokih premierskih in ministrskih smehljajev ob boku kandidatov in kandidatk za župane in županje koalicijskih strank zavzele aktualno pereče socialne teme in nagrbančena čela, sinonim politične neuspešnosti prav vsake vlade.

Zato lahko tudi sinoči dogovorjeno začasno zamrznitev stavke javnega sektorja razumemo tudi zgolj kot vladni prispevek k vrnitvi tokratne predvolilne kampanje za nedeljske lokalne volitve v ospredje domače javne pozornosti. Ali bo manever uspešen, bo sicer jasno šele z nedeljskim zaprtjem volišč po vsej državi. Glede na pričakovano ohranitev pozicij in celo novi preboj zgolj na prvi pogled in zgolj po uradni kandidaturi nestrankarskih kandidatov, je priložnost za odločilen premik razpoloženja v domačem volilnem telesu sicer najverjetneje že zamujena. Toda tako to gre. Stavkovne zahteve in ostala pereča socialna vprašanja pa bodo že prihodnji teden ponovno na tapeti domače javne pozornosti.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s stavko javnega sektorja zasenčeno predvolilno kampanjo za nedeljske lokalne volitve v zobeh poskrbel Tomaž Z.






Komentarji
komentiraj >>

Re: STAVKA JAVNEGA SEKTORJA ZASENČILA LOKALNE VOLITVE
CZPNN [08/10/2010]

Stavka javnega sektorja sama natega slovenskega naroda, ki sploh nebi smela kot taka biti. Slovenski javni sektor je tako kot v vseh totalitarnih režimih tudi v našm velik problem. To je cvetlica Udbe in Komunistov v kateri so bili zaposleni nesposobni in nešolani ali šolani v šolah, ki ne dajajo pamati prijateljev, sošolcev, sorodnikov in po vzorcu LDS in ZLSD politično enakomislečih. V zadnjih dvajsetih let se je število tako zaposlenih v javnem sektorju najmanj potrojilo. Namreč, bolj so komuniti sesuvali slovensko gospodarstvo, večji in številčnejši je bil javni sektor. Seveda, stvar je postala zelo resna in bo nejverjetneje pripaljala do pojavov ki so se zgodili v Grčiji in na Cipru. Z drugimi besedami se bo javni sektor dobesedno sam sesul kerne bo zdržal samega sebe.
odgovori >>