OFF NAPOVEDNIK

Pivovarna Adnams iz mesta Suffolk na vzhodu Velike Britanije je začela odpadke, ki so nastali ob proizvodnji piva, reciklirati in iz njih proizvajati bioplin. S tovrstnimi odpadki - sedaj energijo - pa lahko kuha in se ogreva kar 235 gospodinjstev. Načrti pivovarne, ki sodeluje s podjetjem British Gas, pa vključuje tudi predelavo ječmena, ki se uporablja ob proizvodnji piva, v bioplin, ki so ga prvič uporabili v sredo. Izračunali so tudi povprečno vrednost porabe bioplina za kuhanje in gretje, ki naj bi bila enaka količini odpadkov, ki nastanejo ob proizvodnji nekaj več kot 300 litrov piva. Odpadki, ki pa nastanejo pri proizvodnji bioplina, se lahko ponovno uporabijo, in sicer jih poljedelci uporabljajo za gnojilo za ječmen, ki je glavna sestavina piva.

Vse je za pivo in vse je iz piva. Krog življenja piva bi verjetno funkcioniral marsikje. Vprašanje pa je, ali tudi pri nas, saj smo vendarle vinorodna dežela. Sicer pa se približuje martinovanje, pa še mrzla zima in verjetno se bo vendarle porodila ideja, kam spraviti ostanke. Mogoče jih celo spremeniti v bioplin, sploh v trenutku, ko se približuje ponovna podražitev trošarin.

Vi pa berete OFF program Radia Študent, ki bi z veseljem prispeval k recikliranju pivskih odpadkov.

OFF PROGRAM

Lokalne volitve v večjih slovenskih mestih niso prinesle sprememb na oblasti in so vladajoče garniture že v prvem krogu nagradile s še enim štiriletnim mandatom. Novega-starega ljubljanskega župana Jankovića je podprlo slabih 65 odstotkov volivcev, absolutno večino v mestnem svetu pa si je privolila tudi njegova lista. Lista Zorana Jankovića bo tako v 45-članskem svetu zasedla 25 svetniških mest. S kar 16-imi svetniki manj jim bo sledila svetniška skupina SDS. Njihova županska kandidatka Zofija Mazej Kukovič je kot drugo uvrščena prejela dobrih 13 odstotkov glasov in pol, na tretje mesto pa se je uvrstila kandidatka Nove Slovenije Mojca Kucler Dolinar.

V Mariboru bo še en mandat županoval Franc Kangler. Kandidat Slovenske ljudske stranke je prejel dobrih 50 odstotkov glasov, s čimer je za las slavil že v prvem krogu. V Celju so volivci še četrti zaporedni mandat namenili Bojanu Šrotu, v Velenju bo župansko verigo od Sreča Meha prevzel Bojan Kontič, v Slovenj Gradcu bo še naprej vladal Matjaž Zanoškar. Od večjih mest drugi krog županskih volitev čaka Novomeščane in Kranjčane. Skupno je bilo v prvem krogu izvoljenih 134 županov - v drugim jih bodo volivci tako izbirali le še 74. Zaradi zapletov okoli ustanavljanja novih občin Ankaran in Mirna niso volili v Kopru in Trebnjem.

Več o lokalnih volitvah, rezultatih in odzivih boste lahko slišali nocoj ob 20. uri, k slovenskim novicam pa se ponovno vrnemo ob koncu OFF-a.

Včerajšnjo Parado ponosa v Beogradu je ponovno zaznamovalo divjanje huliganov. Podobno kot pred dobrimi devetimi leti, ko je bil v srbski prestolnici organiziran prvi in do sedaj zadnji tovrstni dogodek, se je center srbske prestolnice spremenil v vojno polje, na katerem so huligani, nasprotniki povorke, obračunavali z zgradbami, družbenim inventarjem in policisti. Močno okrepljene vrste žandarmerije so tokrat uspele zaščiti približno 1000 udeležencev Parade ponosa, niso pa uspele preprečiti divjanja militantnih, skrajno desničarskih skupin in nogometnih huliganov. Med 10. in 15. uro so huligani na več območjih napadali policiste, pri tem pa jih 132 poškodovali. Zdravniško pomoč je moralo poiskati tudi 25 izgrednikov.

Policisti so med samimi neredi in po njih prijeli skupno 249 oseb, ki naj bi sodelovale v neredih. Oblasti so prijele tudi vodjo desničarskega gibanja »Obraz« Mladena Obradovića, našle pa naj bi tudi spisek organizatorjev neredov. Državni sekretar na srbskem ministrstvu za pravosodje je vsem udeležencem neredov obljubil, da ne bodo ostali nekaznovani. Povzročena škoda huliganov je ocenjena na milijon evrov.

Iz Beograda se nam je oglasil Soni Dujmovič, ki smo ga vprašali, kako prebivalci Beograda gledajo na parado ponosa in na divjanje huliganov, ki jo je spremljalo.



Več o včerajšnjem beograjskem dogajanju pa že čez nekaj minut v OFF poročilu.

Grški policist Epaminondas Korkoneas, ki je pred približno dvema letoma po protivladnih protestih ustrelil 15-letnega Andreasa Grigoropulosa, je bil na sodišču v mestu Amfisa spoznan za krivega. Višina kazni bo znana v prihodnjih urah; tožilstvo je po devet mesecih sojenja sicer zahtevalo dosmrtno zaporno kazen. Trije sodniki so za krivega spoznali tudi njegovega kolega Vasiliosa Saraliotisa. Korkoneasov odvetnik je po koncu sojenja dejal, da je šlo za tragično nesrečo, ki se je zgodila, ko je policist skušal z opozorilnimi streli ustaviti mladeniče. Incident, ki je sprožil nemire po celi državi, se je po policijskih navedbah začel, ko je skupina 30-ih mladih začela metati kamenje in molotovke na policijsko vozilo, iz katerega je izstopil obsojeni, da bi prijel mladeniče. Pri tem je streljal in ustrelil 15-letnega Andreasa Grigoropulosa. Ko se je v javnosti razširila vest o fantovi smrti, so se v atenski četrti Eksarhija, kjer se je incident tudi zgodil, Solunu, Petrasu in nekaterih manjših mestih razširili protesti.

Parlamentarne volitve v Kirgiziji niso dale jasnega zmagovalca, saj je več strank dobilo med pet in šest odstotkov glasov. Tako je še vedno nejasno, kako bo oblikovana nova vlada, ki so jo letos spomladi pretresli nemiri in odnesli tedanjega predsednika Kurmanbeka Bakijeva. Na nedeljskih volitvah je okoli 2,8 milijona volivcev izbiralo 120-članski parlament, za poslanska mesta se je potegovalo več kot 3200 kandidatov iz skupaj 29-ih strank. Po nedokončnih podatkih je v vodstvu sicer nacionalistična stranka Ata-Žurt, ki je veljala za opozicijo prejšnji vladi. Sledi ji socialdemokratska stranka, članica katere je začasna predsednica vlade Roza Otunbajeva. Ta naj bi na čelu države ostala do konca leta 2011, vendar pa ni izpolnila pričakovanj, čeprav je ves čas vztrajala, da bo na tem mestu le začasno. V parlament je uspelo priti tudi levo usmerjeni stranki Ata-Meken in proruski Ar-Namis.

Afganistanski predsednik Hamid Karzaj je potrdil, da se že nekaj časa pogovarja s talibani o končanju devetletne vojne. Po njegovih besedah sicer ne gre za uradne pogovore, ampak za neuradne osebne stike, ki jih gojijo že dalj časa. Tako skušajo spodbuditi mirovni proces v državi. Predsednik Karzaj je sicer v četrtek ustanovil mirovni svet, ki naj bi omogočal bolj strukturiran in uraden dialog s talibani. Na čelo 70-članskega mirovnega sveta pa je bil v nedeljo izvoljen nekdanji afganistanski predsednik Burhanudin Rabani.

Sudanski predsednik Omar Hasan Al-Bašir je obtožil južno avtonomno vodstvo, da krši mirovni dogovor. Ob tem je posvaril, da bi lahko konflikt ponovno izbruhnil, če sudanska vlada v Kartumu in nekdanja uporniška skupina Ljudsko osvobodilno gibanje ne bosta rešili sporov pred referendumskim glasovanjem za neodvisnost juga. Al Bašir je še vedno odločen, da izvede referendum, ki naj bi se zgodil 9. januarja naslednje leto, vendar se morata po njegovem strani najprej dogovoriti glede postavitve meje, prav tako pa tudi, kako si bosta razdelili nafto, dolg in vodo reke Nil. Mirovna pogodba iz leta 2005 zahteva, da severni in južni voditelji poskušajo zgladiti spore na jugu še pred glasovanjem. S pogodbo se je končala dolgotrajna državljanska vojna, ki je zahtevala smrt okoli dveh milijonov ljudi in približno štiri milijone preseljenih.

Sindikat vzgoje, izobraževanja, znanosti in kulture Slovenije se je pridružil pozivu ljubljanske Filozofske fakultete in Društva slovenskih pisateljev proti ukinjanju lektoratov slovenščine na univerzah v tujini. Na visokošolskem ministrstvu sicer pojasnjujejo, da odločitev o ukinitvi le-teh še ni bila sprejeta, vendar pa je iz predvidenega 30-odstotnega zmanjšanja sredstev za nadaljnje financiranje dejavnosti lektoratov jasno, da bo težko ohraniti dosedanjo mrežo le-teh in njihovo kvaliteto. Govorili smo s predsednikom SVIZ-a, Branimirjem Štrukljem.



Kaj pa meni Štrukelj predlagani ustanovitvi delovne skupine, ki bi skušala najti ustrezne rešitve?



Samo-organizirana skupina Iz-hod bo 19. oktobra predsedniku Državnega zbora Pavlu Gantarju predala peticijo proti zapiranju v različne oblike ustanov po Sloveniji. To bi se sicer morali zgoditi že ob koncu Izhodovega pohoda, 24. septembra, ko pa skupina zaradi parlamentarnih počitnic ni prišli do predsednika Državnega zbora. Medijski predstavnik Iz-hoda, Matjaž Oven je pojasnil, kakšen je odziv politike na njihovo delo:



OFF sta pripravila Jerneja in Nejc.