Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
DakhaBrakha!!! (1848 bralcev)
Četrtek, 14. 10. 2010
MarioB



Mario Batelič recenzira novo etno norijo iz Ukrajine, plemenske in primarne glasove zasedbe DakhaBrakha, ki je nastopila v okrilju festivala Mesto žensk v Cankarjevem domu ... (v celoti!)

DAKHABRAKHA, 12. 10. 2010; Klub Cankarjevega doma, Ljubljana

* Letos smo imeli dve priložnosti, da se spoznamo z bogato, a pri nas bolj redko slišano dediščino tradicionalnih godb, ki prihajajo iz nekdanje Sovjetske zveze. Po nastopu Moscow Art Tria na ljubljanskem jazz festivalu, ki ljudske godbe resda kombinirajo z jazzom in klasiko, smo ta teden gostili nadvse simpatično zasedbo DakhaBrakha iz Ukrajine. Tudi ta kvartet se ne trudi igrati ljudske godbe svoje domovine v pristni obliki, saj so ji v inštrumentaciji član in članice dodali kopico glasbil, netipičnih za Ukrajino.

Slednja so še najbolj slišna v ritmični spremljavi, kjer v zadetem, ritualnem bobnanju slišimo tudi afriška in druga tolkala. Pri "neritmičnih" glasbilih je v ospredju violončelo, ki ima ob vokalih v razvejani in sugestivni godbi zasedbe ključno vlogo. Violončelo ima namreč v postavitvi zvoka obenem vlogo basa ali kontrabasa, hkrati pa se je violončelistka spuščala v sugestivna, energična drgnjenja strun, kakršna ponavadi slišimo pri artrockovskih ali eksperimentalnih zasedbah. Pri takšnem njenem igranju, ko se je v svojevrstni zamaknjenosti s prsti spuščala vse do konca vratu inštrumenta, ne gre zanemariti finega dodatka k vizualni atraktivnosti zasedbe, ki je že tako nekaj posebnega, saj so bile pevke napravljene v ljudske noše, katerih posebnost so visoka, kučmam podobna naglavna pokrivala.

Tipičen zvok čela se je večkrat popačil, kar je dodalo k šarmu zasedbe, saj so se tudi zvoki drugih glasbil tako pregnano gnetli med sabo ter soustvarjali brbotanje raznorodnih zvokov, da velikokrat nisi točno vedel, od kod prihaja kak zvok. Čelistka pa je nemalokrat na glasbilu le nakazala melodijo - podobno kot je to nekajkrat počel moški član na majhni harmoniki - , z le nekaj minimalističnimi potezami, ki pa so jo potem prevzeli vokali. Le-ti pa so pravcati "tour de force" zasedbe DakhaBrakha. Trije ženski glasovi v različnih legah - žal se je moral moški član zaradi prehlajenosti vzdržati petja - so zlahka dosegli osupljivo soglasje, večglasno petje pa so pevke prešpikale s predirljivimi kriki in vriski, kar je pričaralo starodavni čas z nadihom skrivnostnosti.

Resnici na ljubo, pričakovali smo kanček več svojevrstne mistike in psihedelije, ki jo je v obilju najti na njihovih ploščah. Morda se to ni zgodilo, ker so igrali bolj kratke komade, ne pa daljših, v katerih se počasi in po slojih kopičita energija in moč do končnega zvočnega izbruha. Kljub temu smo slišali zelo dober koncert vznesene godbe, odlično in predano odigrane, slišane vokalistke pa si bomo gotovo zapomnili in jih bomo nemara imeli za referenco ob drugih podobnih gostovanjih.

Po Ukrajini se je s pomočjo zasedbe DakhaBrakha potepal Mario Batelič.

 



Komentarji
komentiraj >>