OFF NAPOVEDNIK

Čilenski predsednik Sebastian Pinera si je v populističnem slogu privoščil skrajno neslano šalo. Rešene rudarje, ki so bili v rudniku ujeti 69 dni in nehote pozornost svetovne javnosti preusmerjali iz vsakdanjih problemov na njihovo osebno tragedijo, je povabil na nič kaj prijateljsko nogometno srečanje. Zmagovalcem tekme bo omogočen obisk predsedniške palače La Moneda, poraženci pa gredo nazaj v rudnik, je Pinera v šali povedal novinarjem.

Kako so izjavo sprejeli izmučeni rudarji in ali so imeli v svojem začasnem domu pogoje za žogobrcaške vaje, ni znano. Je pa znano to, da so ti isti rudarji ta čas najbolj zaželeno fuzbalersko blago na zemeljski obli. Nogometno obarvana vabila kar dežujejo, rešene čilske rudarje bi namreč radi gostili številni evropski in južnoameriški nogometni klubi, med katerimi se najdejo celo klubi kalibra Real Madrid, Manchester United, v zvezde jih kuje celo sam nogometni bog Diego Armando Maradona.

Dramo, ki so jo čilski rudarji preživljali cela dva meseca, so mediji pretkano spremenili v poceni žajfnico. Iz tragedije danes narediti populistično dramaturgijo je za mainstream medije danes mala malica.

Vi pa berete Off program Radia Študent, kjer se trudimo iz populistične dramaturgije naših politikov ustvariti tragikomedijo.

OFF PROGRAM

Bolivijska vlada je razveljavila zakon o omejeni proizvodnji in prodaji kokinih listov, ki so ga sprejeli prejšnji mesec. Zakon je pridelovalcem nalagal, da lahko na mesec prodajo največ do dva kilograma teh listov namesto predhodnih sedem kilogramov. Sprejetje zakona je med bolivijskimi kmetovalci, ki pridelujejo koko, sprožilo množične proteste širom države. Tako je največja organizacija za pridelovanje koke, Adepcoca, organizirala proteste v La Pazu ,kjer je kar 4000 ljudi zaprlo glavno cesto, ki pelje iz mesta. Oblasti so zatrdile, da je bilo omejevanje proizvodnje in prodaje uveljavljeno zaradi preprečitve prodaje kokinih listov preprodajalcem drog. Kljub razveljavitvi zakona protestniki napovedujejo nadaljevanje s protesti zaradi številnih drugih perečih točk, pri katerih z oblastmi ne najdejo skupne besede. Eno od vprašanj, ki jih bo treba razčistiti, je, kdo bo kontroliral prodajo. Lokalne skupnosti, kot je bilo v veljavi do sedaj, ali pa državne oblasti, kar želi vlada doseči v bodoče?

Izraelsko – palestinskim mirovnim pogajanjem ne kaže nič dobrega, saj Izrael načrtuje gradnjo 230ih stanovanj za judovske naseljence v vzhodnem oziroma palestinskem delu Jeruzalema. Vlada Benjamina Netanjahuja je tako včeraj že potrdila gradnjo v četrtih Pisgat Zev in Ramot, na kar so se palestinske oblasti odzvale z obtožbo, da se skuša ubiti vsaka možnost za ponovno oživitev pogajanj. Egiptovski zunanji minister Ahmed Abdul Gejt je napovedal, da bo Arabska liga v primeru nadaljnje izraelske zidarske vneme od Združenih narodov zahtevala priznanje palestinske države.

Iranski zunanji minister Manušer Motaki se je v Bruslju z zadovoljstvom odzval na včerajšnji predlog visoke zunanje predstavnice Evropske unije Catherine Ashton o novem krogu pogajanj o iranskem jedrskem programu. Kot je dejal minister, je oktober oziroma november dober čas za ponovno pogajanje med njegovo državo in petimi stalnimi članicami Varnostnega sveta Združenih narodov ter Nemčijo. Dialog je sicer zastal točno pred enim letom, ko v Ženevi ni bilo razčiščeno, ali gre v primeru jedrskega programa za civilni program ali pa za pridobivanje jedrskega orožja pod pretvezo pridobivanja energije. Iran je takrat prav Ashtonovo krivil, da ni dovolj odločno posegla v pogajanja.

Italijanski premier Silvio Berlusconi se ponovno sooča s preiskavo zaradi domnevne utaje davkov v povezavi z njegovim medijskim imperijem Mediaset. Do utaje naj bi prišlo med letoma 2003 in 2004, preiskovalci pa so del svoje pozornosti namenili tudi podpredsedniku Mediaseta, Berlusconijevemu sinu Piersilviu, in drugim članom poslovodstva.

Policijski sindikat Slovenije je odločen, da stavko nadaljuje in jo je pripravljen še zaostriti. Predsednik Policijskega sindikata Slovenije Branko Prah je na razširjeni seji sindikata v Celju napovedal zaostritev stavke policistov, če slovenska vlada ne bo prisluhnila in dala konkretne rešitve glede njihovih stavkovnih zahtev. Glede na to, da je del javnega sektorja zbran v tako imenovani Posedijevi skupini s stavko prenehal v sredo, smo Praha vprašali, kje se nahaja njegov sindikat:



Glede na trditve, da nadaljujejo stavko in napovedujejo zaostritve, nas je zanimalo, s kakšnimi vzvodi bodo poskušali vlado pripraviti do dogovora. Zopet Prah:



Ministrica za notranje zadeve Katarina Kresal je v zvezi z vprašanji tujih delavcev Vegrada v Sloveniji poudarila, da so trenutno in do zaključka postopkov razveljavitve dovoljenj za začasno prebivanje v Sloveniji vsi zakonito ter zagotovila, da jih nihče iz države ne bo odstranil zaradi nezakonitega prebivanja. Ob tem je dodala, da policija vsak postopek odstranitve iz države vodi individualno, nikoli kolektivno, saj bi bilo to v nasprotju s konvencijo o človekovih pravicah, kot smo bili priča ob nedavnih kolektivnih tako imenovanih prostovoljnih deportacijah Romov iz Francije. Ministrstvo za notranje zadeve skrbno spremlja stanje v Vegradu, posebej zato, ker tuji delavci, ki jim bo razveljavljeno delovno dovoljenje in posledično dovoljenje za začasno prebivanje, za svoje že opravljeno delo niso dobili vseh plačil.

Premier Borut Pahor je na skupščini Slovenskega zdravniškega društva napovedal, da bo vlada predvidoma januarja obravnavala krovna zakona o zdravstveni dejavnosti in zdravstvenem varstvu. Zdravstveni minister Dorjan Marušič naj bi imel tako čas za pripravo dveh predlogov zakona do božiča, konec leta pa bi bila predstavljena zdravnikom. Iz Pahorjevih besed je razbrati, da bo vlada pri posegih v javno zdravstvo sledila priporočilom Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj oziroma OECD, kar pomeni, da se bo v javni sektor vnašalo podjetniške prijeme zasebnega sektorja oziroma zdravstvenih koncesionarjev.

Da lahko v prihodnje pričakujemo skozi prizmo dobička vrednoten zdravstveni sistem, dokazujejo tudi Marušičeve besede na današnjem poslovnem zajtrku ameriške gospodarske zbornice AmCham v Sloveniji. Kot je povedal, bo leta 2014 v veljavo stopila direktiva, ki ureja pravice bolnikov pri čezmejnem zdravljenju. To naj bi bila za slovenske izvajalce zdravstvenih storitev priložnost, da privabijo okoli deset odstotkov tujih bolnikov, ki bi storitve seveda plačevali iz svojega žepa. Tega se zdravstveni sektor po ministrovih besedah še ne zaveda dovolj, kakor ne tudi tega, da bo lahko prišlo do odliva slovenskih bolnikov v tujino. Marušič je zato namignil, da bo do leta 2014 verjetno prišlo do odprtja trga zdravstvenih zavarovanj.

Jutri bo po ljubljanskih ulicah potekala kolesarska parada, s katero se želi opozoriti na črne točke v ljubljanski kolesarski mreži, hkrati pa dokazati, da vse večje število ljudi kolo uporablja kot do narave in soljudi prijazno prevozno sredstvo. Zakaj je pomembno, da se v čim večjem številu ob enajsti uri zberemo na Bregu ob Ljubljanici, nam je izdal Gašper Žemva, predsednik Ljubljanske kolesarske mreže:



Off sta pripravila Tadej in Luka p.