TWEAK BIRD, 15. 10. 2010; Channel 0- Metelkova mesto, Ljubljana

* Slabo leto je minilo od prvega nastopa rockovskega dua Tweak Bird pri nas. Če mi je ta nastop zaradi moje takratne lenobe in nezainteresiranosti ušel, tega drugega, predvsem zaradi bombastičnih vtisov znancev, ki so bili priče prvemu špilu, nikakor nisem želel izpustiti. Dodaten razlog za ogled je bil tudi izid odličnega in hkrati prvega »dolgometražnega« istoimenskega albuma, ki je izšel v tem vmesnem času.

Petkov večer v Channel Zeru je, kot smo pri Bubi že navajeni, točno po časovnici in malce čez deseto, odprla domača skupina Zmajev rep. Gre za bend iz vzhodne Slovenije, bolj točno Bistrice ob Sotli. Skupaj so od leta 1998, v tem času pa so izdali tri albume. Zadnji je, mimogrede, izšel za založbo radia, ki ga poslušate.

Zase ne morem ravno reči, da sem pretirano ufuran v njihovo delo, tudi glasba, ki jo igrajo, mi najbolj ne potegne. Kljub temu pa so s svojo vizijo inštrumentalnega progresivnega rocka, sparjenega z jazzovskimi elementi, pustili soliden vtis. Zaznavna je bila kemija v bendu, izvajalska prepričljivost kot tudi veselje in entuziazem članov do tega, kar počnejo.

A vendarle, glavna pozornost petkovega večera je bila namenjena bendu iz z gozdom poraščenega južnega Illinoisa, Tweak Bird. Njegovo okostje predstavljata brata Ashton Bird za bobni in Caleb Bird na kitari, ki sta po premoru stopila na oder in set odprla s krajšim psihedeličnem jammom, ta pa se je hitro prelevil v strastno rokačino The Future. Enostavno pesem dobrega »gruva«, riffom »do jaja« in izjemnim, malce odbitim dvoglasjem bratov, ki deluje kot dodaten inštrument. Na ta način učinkovito nadgradita sicer minimalistično zvočno podobo, kot jo dajeta kitara in boben. Prijetno napolnjen Channel Zero je v trenutku »zagruval« z bendom.

Po začetnem rockovskem điru in nizu treh, štirih komadov, brata Bird pokažeta svoj drugi zvočni obraz. Ta predstavlja naklonjenost eksperimentu in na odru se je s saksofonom pojavil še pridruženi član. Saks v rocku sicer ni posebnost, saj so ga v svojo glasbo vključevali že takšni mački, kot so The Stooges ali Soundgarden, vseeno pa v zadnjem obdobju v rocku težjega kalibra saksofon ni ravno pogost. Saksofonist je imel do konca nastopa še dva izhoda na oder, če se ne motim.

V nadaljevanju so spet sledile njune vokalne in inštrumentalne ekshibicije, ki vključujejo mogočno Ashtonovo bobnanje in Calebovo učinkovito atonalno riffovanje. Nasploh me je impresionirala redko videna dinamika in kemija med kitaro in bobni, kar lahko pripišemo njuni kilometrini, nekaj pa verjetno tudi njuni krvni povezavi.

Nisem sicer gledal na uro, a po občutku mislim, da je uradni del koncerta trajal kakšno urico, potem pa je navdušeno občinstvo »izsililo« še dva, oz. tri bise, ki so učinkovito zaokrožili večer.

Petkov nastop Tweak Bird je za razvajenega rock'n'roll pizduna, ki si je v svojem dolgoletnem spremljanju rokenrola ogledal in doživel že marsikaj, predstavljal čisti zvočni hedonizem. Na nek način me je ta špil spet opomnil, zakaj imam rokenrol sploh rad. Hkrati pa bi ogled tega benda priporočal tudi vsem dežurnim grobarjem, ki rock kot tak pokopavajo zadnja desetletja. Prav zaradi takšnih mladih bendov kot je Tweak Bird, me za njegovo prihodnost še zdaleč ni strah.

Spisal Igor Pavkovič - Recky

avtor: Igor Pavkovič