Petletni varčevalni načrt, ki ga je v britanskem parlamentu predstavil finančni minister George Osborne, predvideva prihranke v višini kar 94 milijard evrov. Ti so po mnenju vlade poleg poviševanja davkov potrebni, da znižajo proračunski primanjkljaj, ki je v lanskem letu dosegel kar 10 odstotkov bruto domačega proizvoda. Napovedana je tudi ukinitev vsaj 500.000 delovnih mest v javnem sektorju, nekaj davkoplačevalskemu denarju pa se bo odpovedala celo kraljica, ki je oznanila, da bo izdatke kraljeve družine skrčila za 14 odstotkov.

Evropska komisija je razgrnila načrte, ki določajo nov okvir za reševanje kriz v finančnem sektorju. Cilj načrtov je zgodnejše reševanje morebitnih problemov finančnih institucij, da bremena ne bi nosili davkoplačevalci. Načrte je komisija povzela z besedami, da nobena finančna institucija ne sme biti prevelika, da bi propadla, s čimer so neposredno oporekali mehanizmu, po katerem so davkoplačevalci nelikvidne banke prisilno dokapitalizirali po bankrotu investicijske hiše Lehman Brothers leta 2008. Zanimivo pa bi bilo slišati, kaj o načrtih Evropske komisije meni Mednarodni denarni sklad, ki je ravno danes napovedal, da bo Evropa sicer dočakala gospodarsko rast, a so zanjo potrebne dodatne finančne stimulacije v bančnem sektorju.

Podobnih težav pa nimajo ruske banke, ki so za letošnje leto napovedale dobiček v višini 11,8 milijard evrov. Guverner Ruske centralne banke Sergej Ignjatev je dejal, da je vse od začetka krize leta 2007 ta številka rekordno visoka. V luči teh pričakovanj je Ignjatev zatrdil, da je ruski bančni sistem okreval.

V Državnem zboru so sprejeli nov zakon o Radioteleviziji Slovenija. Republika Slovenija še naprej ostaja ustanoviteljica in lastnica RTVja, vendar se tej medijski hiši spreminja status iz javnega zavoda v samostojno pravno osebo posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Nov zakon predvideva tudi sankcije za upravo v primeru neizpolnjevanja javne službe ali nedoseganja zahtevanih deležev programskih vsebin. Nov zakon so podprle koalicijske stranke, nasprotovale pa so mu SLS, SNS in SDS. Zakon sta kritizirali tudi stranki NSi in SMS-Zeleni. Prvi so mnenja, da je neustaven zaradi diskriminacije verskih skupnosti, drugi pa trdijo da zapostavlja neparlamentarne stranke.

Državni zbor je soglasno s 50imi glasovi in nobenim proti ratificiral stabilizacijsko-pridružitveni sporazum Srbije z Evropsko unijo. Sporazum je Srbija podpisala še v času slovenskega predsedovanja uniji, vendar je bila ratifikacija zamrznjena zaradi evropskega nezadovoljstva s srbskim sodelovanjem s haaškim sodiščem. Do odmrznitve je prišlo, ko je junija letos tožilec haaškega sodišča Serge Brammertz ocenil, da se je sodelovanje Srbije s sodiščem izboljšalo, sporazum pa so doslej ratificirale štiri članice unije.

KROFF sta pripravila Luka T. in Boris.