Beloruska proza zadnjih desetletij
Na literarni proces v zadnjih dvajsetih letih so imele, še posebno v postsovjetskem prostoru velik vpliv predvsem politične spremembe. Kar se je stoletja gradilo in razvijalo se je nenadoma, brez vojn ali naravnih kolizij, zrušilo.

V beloruskem literarnem procesu so leta od 1986 do 1993 izpostavljena kot leta posebne intenzivnosti sprememb v literarni produkciji ter izjemnega povišanja literarne dejavnosti, kot še nikoli prej v beloruski zgodovini. Naenkrat je postala dostopna literatura pisateljev, ki se jih prej ni izdajalo ali so bili celo prepovedani. Pomembna je postala literatura, ki je neposredno odražala družbeno realnost ter ujela spomine časa in meje človeških zmožnosti, pa seveda ne v smislu minulega socrealizma. Na plan se je prebila tudi literatura pisateljev, ki so preživeli politične zapore, delovna taborišča in podobne represije. Hkrati je postala dostopna ustvarjalnost tako beloruskih emigrantov kot tudi ključnih del iz svetovne prevodne literature, predvsem klasike.

Tako so se brala predvsem dela, ustvarjena na podlagi memoarnega materiala, kot so na primer Moja Golgota (1990) J. Bjaganske, Izpoved (1991) L. Genijuš, Tako modro snegovje (1988) in Cona molčanja S. Grahouskega ter Pripoved zase (1987) B. Mikuliča. Posebno mesto v tem toku zaseda sedaj že beloruski klasik Vasil Bikov (1924-2003), izjemno pomemben tudi zaradi neposrednega literarnozgodovinskega reflektiranja tega toka.

Belorusi beležijo posebno nacionalno zgodovino, saj so neprestano prehajali pod nadvlado različnih političnih združb ter nazadnje doživeli tudi svojo nacionalno državo, pri čemer pa ne gre pozabiti, da je ta v vseh smislih dvojezična. Sodobno belorusko literaturo zato še vedno živo zanimajo teme, kot je nacionalna identiteta ter etični problemi, povezani z idejnimi lomi med generacijami. Hkrati ima izjemno pomembno mesto v beloruski literaturi zadnjih let tema Černobila, ki se pojavlja v prav vseh literarnih žanrih, vendar brez vsakega optimističnega ali tragičnega leska. Dovolj je, če omenimo samo gorečo publicistiko A. Adamoviča, roman Zla zvezda I. Šamjakina, Černobilsko molitev Svetlane Aleksijevič, ki je prevedena tudi v slovenščino in ni samo odlično branje, pač pa za vsakega Evropejca tudi nujno, ter povesti Volčja jama Bikova, Usmili se nas, reši nas, črna štorklja V. Kazka in V imenu Očeta in Sina T. Bondar.

Ob černobilski literaturi je v beloruski prozi pomemben tudi tok, v katerem se odraža t.i. zaupanje literature do življenja, zgodovine in posebne izkušnje posameznika znotraj zgodovinskega časa. Slednje je botrovalo vzniku za belorusko literaturo prej neznačilnega izjemno subjektiviziranega pogleda, kar se odraža predvsem v sledečih delih: omenimo romane Ulikses iz Pruske V. Gnilomedova, Fantje, ki boste P. Miska, Zakon privlačnosti E. Radkeviča ter povesti Južne dežele V. Blakita, Klatež A. Voronoviča, in Bujan ter Večnost dima L. Kolodzežnega.

Med prevladujočimi zvrstmi v sodobni beloruski prozi, ki se sicer žanrsko vsestransko razvija, prednjačijo predvsem romani, povesti in kratke zgodbe. Hkrati je moč opaziti večji interes k manjšim in polliteranim zvrstem, kot so lirične miniature, zelo kratke zgodbe in eseji. Postopno se uveljavljajo tudi detektivke, pustolovska in fantastična literatura. Avtorji tovrstne literature so praviloma mlajše ali srednje generacije, med njimi Ales Astašonok, Adam Globus, Vasilij Gilevič, Anatolij Kozlov in drugi.

Zaradi prej opisanih zgodovinskih okoliščin tudi mlajši avtorji posegajo po zgodovinskih temah ter novih interpretacijah le-teh. Slednje se zdi plodno tudi zato, ker se sam zgodovinski material šele sedaj tudi bolj resno raziskuje in obelodanja. Naj omenimo zgolj pomembnejšega prozaista I. Dajnejka ter romane znane in priznane O. Ipatjeve, ki nadaljuje tradicijo beloruskega klasika Korotkeviča, vendar skozi svežo in novo prizmo.

Sodobni beloruski literarni proces se tako zdi ploden in sodoben, če seveda izvzamemo cenzurne in ekonomske težave, s katerimi se je prisiljena spopadati literarna in založniška dejavnost.

Adam Globus
Adam Globus je psevdonim beloruskega pisatelja, pesnika, esejista, uspešnega založnika - do te mere, da mu pravijo kar poslovnež - ter slikarja Vladimirja Vjačeslavoviča Adamčika. Rodil se je očetu Vjačeslavu Adamčiku, tudi znanemu beloruskemu pisatelju in mami knjižničarki leta 1958 v Dzeržinsku v Belorusiji. Zaključil je pedagogiko na umetniškem vseučilišču v Minsku, kasneje pa tudi slikarstvo na beloruskem gledališkem in slikarskem inštitutu. Delal je kot risar, restavrator, oblikovalec ter urednik. Njegova žena Jelena Adamčik je tudi v tujini znana beloruska fotografinja. Imata dve hčeri in enega vnuka.

Pisatelj pod psevdonimom Adam Globus piše poezijo in prozo - kritično, neodvisno z močno fantastično noto - v beloruščini. Velja za enega vidnejših in bolj branih beloruskih avtorjev, hkrati mu pravijo tudi »oče beloruske pornografije«, saj je bil prvi, ki se je lotil erotičnih tem. V ruščini pa pod svojim rojstnim imenom in priimkom izjemno uspešno izdaja in sam piše literarno plažo ter enciklopedije in priročnike z najrazličnejšo vsebino.

Globus je znana figura nove beloruske literarne scene, ki je opredelila paradigmo velikih sprememb v nacionalni kulturi Belorusije v sredini 80. let 20. stoletja. Je eden od snovalcev združbe mladih literatov, imenovane Tutejščina (Тутэйшыя) oziroma Tukajšnji, ki je v 80. letih nastopala kot generator idejne in žanrske prenove beloruske literature. Avtor več kot dvajsetih knjig proze in poezije v beloruščini, je preveden tudi v angleščino, nemščino in češčino. Leta 2001 je bil gost Festivala Vilenica. Ob tej priložnosti je v festivalskem zborniku izšla njegova kratka zgodba Spaček, doslej edino Globusovo delo prevedeno v slovenščino.

Nocoj bomo prisluhnili izboru avtorjevih miniatur, zgodbic in pravljic za odrasle, ki so izšle v zadnjem desetletju. Novejše avtor objavlja predvsem na svojem blogu - http://hlobus.blog.tut.by/)

Izbor avtorjevih zgodb, predstavljen v oddaji:

Eva, izšla v zbirki kratkih zgodb Domavikameron leta 2003

Pravljice, izšla v 4. številki revije Dzejaslou (Glagol) leta 2002

Zlata kita, izšla v knjigi Pravljice leta 2007

Rdečegriva mačka, objavljena na avtorjevem blogu v torek, 21. julija 2009, ob 16:54:01

Zlata ikona, objavljena na avtorjevem blogu v četrtek, 23. julija 2009, ob 18:44

Zvočni posnetek oddaje:

Še povezava do avtorjevega intervjuja: http://www.notre-europe.eu/fileadmin/IMG/pdf/RE4-AGlobus-en.pdf

Literarne oddaje Tu pa tam podpira Mestna občina Ljubljana v okviru programa Ljubljana-svetovna prestolnica knjige 2010.