Bravo Širca, bravo mi!

Prejšnji ponedeljek se je iztekel zgodnjejši projektni razpis Ministrstva za kulturo. Po devetih letih je bilo spet mogoče dopolnjevat vloge. To ljudomilo prakso je tehnobirokratka, muzejska slaščičarka Rihter po priimku in socialna demokracija po izkaznici ukinila se mi zdi, da zaradi mojega izkoriščanja te možnosti. Oddajal sem namreč kar po več vlog samo z izpolnjenimi prvimi stranmi. Zdaj je Majda Širca razveljavila pravilo, da morajo biti vse vloge popolne kot EU, če ne se jih zavrže. Pohvaljena bivša poznavalka jugoslovanskega filma! Ker si primež strogosti popustila smo štirje: zreli pomočnik Samuel, dva vajenca začetnika (Matevž in Damir)ter jaz, odgovornik, spisali in skrpucali. Tik pred polnočjo so mladeniči s topotanjem svojih čevljev zbudili sosesko, bencinska pumpa Petrol je dala žig s pravim datumom, v eno pismo smo v koktailu zmede in naglice pozabili vtaknit večjo polovico prijave. Bomo videli, če nas bodo komisije vzele ZARES!

Električni obisk

Torek bo ostal znamenit po moji osebni predaji mojega Zaprtega pisma koprskemu Cesarju v in skozi varne roke direktorice Občinske uprave, Sabine Mozetić. Modra kuverta je stala 5 centov, Boris Popovič pa me seveda ni poklical saj ve da prisluškujejo njegovemu telefonu. V sredo je prišel iz Občine visok, električni obisk. Z odgovornico Patricijo je bil tudi strokovnjak. Arijana, vesela dolgo pričakovanega občinskega zanimanja za katastrofalno šibkost MKSMCjevih napeljav je že začela z Matevževo pomočjo selit predmete. Bilo je preuranjeno in odveč. Polagali bodo nadometno in ne bojo razbijali mestoma zelo gnilih stoletnih zidov. Naša strokovnjaka Vid in Samuel morata čimprej izrisat skice naših potreb in želja. Občina želi svoj poslovni prostor dvignit na raven uporabnosti, do uporabnega dovoljenja pa bomo morali najverjetneje priti z izjavami prič. Skoraj ne verjamemo a premika se!

Pojedina za hrčke

V četrtek popoldne ob treh sva bila s snemalcem in režiserjem Matevžem v Trzinu na vhodu C iste zgradbe v kateri so tudi uradni prostori pijavnega koncesorja SAZAS-a. Trčenje se je zgodilo takoj na začetku zaradi najinega snemanja z video kamero in z diktafonom. Biriške eminence so s priporočeno pošto sklicale krovne organizacije na razgovor a so se obnašale kot da smo na SAZAS-ovi skupščini kjer predstavnikom medijev statut prepoveduje pristop in prisotnost. Boj je bil kratak ali ljut, pravna zastopnica SAZAS-a je Matevžu grozila s kazensko ovadbo a podprli so nas povabljenci. Tako imamo zdaj v rokah dve uri in pol dolgo posneto video kaseto iz katere je razvidno, da so nam hoteli vsiliti ustanovitev skupnega predstavniškega organa krovnih organizacij. Ta organ (kurac)naj bi bil sestavljen iz nekaterih med nami. Končalo se je z izpisovanjem po točkah tistih s katerimi se bodo morali posebej pogovarjati. Na koncu sem prav prosjačil naj Pohorski bataljon vpišejo kot samostojnega sogovornika. Spretni Patriotovec iz Novega mesta si je za piramidalno mrežo mladinskih centrov javnih zavodov ta status z ostro in podkovano kritiko, gladko zagotovil. Meni pa odpadli kandidat za direktorja RTV ni in ni hotel dati besede niti nas vpisati čeprav sem prvi na začetku poudaril, da se ne bomo pustili nikomur predstavljati. Na koncu se mi je porogal: » Pod kaj pa naj vas vpišemo? Pod VETERANI?«. Nisem mu rekel , da je gnida pohlepna grebatorska , sem pa mu povedal, da je njegov priimek Greblo najbolj pravšnji ravno zanj. Med razpravo v kateri so prisotni (predstavnik Cerkve, predstavništvo Občin, Zveze kulturnih organizacij, Sklada za ljubiteljske dejavnosti, CNVOS itd.)po moje še premalo tolkli po požrtuhih in požrtuhinjah in jim predvsem s svojo resnostjo in spravljivostjo dajali pomen, ki ga v urejeni družbi taki omejenoglavi in sebični ljudje ne bi smeli imeti. Na video posnetku se gotovo dobro vidi in sliši kako so SAZASovke in SAZAS-ovci kot eden skočili name, ko sem kot nesmrtni skladatelj in član SAZAS-a začel obveščati prisotne o stanju v tem kvazi društvu, ki je navadna sebivžepna sesalna agencija. Prisotni so mi dali mejle in telefone, podaril sem jim goveje kosti za glodanje s fluorom, naokoli sem raztrosil dosti zelenjavnih obročkov za glodalce, na koncu pa sem v vse, posebno pa v krvosese pometal ugledne količine Pojedine za hrčke. Ker nam metel niso priskrbeli, nismo mogli pomest. Peščene ure, ki sem jim jo podaril zato, da bodo imeli neko mero v nadaljnem jebanju nas in drugih, niso hoteli sprejet kot darila. Tudi štirje raznobarvni lončki krizantem jim niso ugajali. Enega sem jim odnesel pred vrata prazne pisarne, na listek, ki je opozarjal obiskovalce urada lože SAZAS naj izključijo mobitele pa sem dopisal »Živel 1. november!«.

Hoteli in dobili bis

Istega dne po tem usranem SAZAS porno performansu , v četrtek, smo v programu "Sevamo z" v MKSMC videli težko filmsko zgodbo o gladovnem štrajku Ircev političnih zapornikov. V petek sem popil z elektro lobijem in tudi z bivšim ministrom Kopačem sedem deci vina, tri kave in en Jack Danijels (fotke in nekaj besedila so vgrajene v www.dodogovor.org). Sobotni danski psihosocialni triler "Grozljivo srečen" je bil odločno boljši od povprečja slovenske filmske proizvodnje a drugič ga ne bi gledal. Tokrat smo SEVALI Z menoj,z rabljenim kantavtorjem na tržišču. Pol ducata mađarsko slovenskega občinstva je pol ure po polnoči hotelo in dobilo bis.