Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
CARNAVAL: 1 (samozaložba, 2010) (ponovitev 3. 11. 2010 ob 00.30) (2677 bralcev)
Sreda, 27. 10. 2010
mcolner



V sredini Tolpi bumov, 27. oktobra prisluhnite refleksiji nove plošče domače zasedbe Carnaval s preprostim naslovom '1', ki je samozaložena izšla izven regularnih izdajateljskih tokov, mimo SAZAS-a, ne pa tudi mimo naših ušes. (v celoti!)
* Nedavno in dokaj nepričakovano je po lanskem uradnem prvencu luč sveta ugledala druga plošča ljubljanske skupine Carnaval. Za njo se skriva zanimiva zgodba, ki jo je potrebno pred nadaljevanjem tega prispevka pojasniti, saj priča o načinu dela in ambicijah te fluidne zasedbe.

Carnaval so nastali na pogorišču hard rock zasedbe Pussyfinger in njenega nadaljevanja Pinocchio Pinchball. Obe omenjeni skupini sta pristopali k ustvarjanju in predstavljanju glasbe zelo ljubiteljsko, kar pa je nekatere bolj zavzete člane pripeljalo do formacije novega kolektiva, današnjih Carnaval. Ustvarjalne ideje in glasbene izkušnje so rodile sorodno, a prenovljeno estetiko otožnega stoner rocka z najrazličnejšimi referencami. Prvi demo posnetki, ki so kljub nestudijski kakovosti v veliki meri zaokrožili po valovih Radia Študent, so na prizorišče naplavili novo glasbeno poslastico. Zaradi odmevnosti štirih nepretencioznih komadov je skupina Carnaval v letu 2008 nastopila tudi kot del karavane Klubskih maratoncev in prvič podrobneje koncertno prečesala Slovenijo.

Leta 2009 je bila izdana plošča z naslovom '2', ki v konceptualnem smislu nekako napoveduje svojo predhodnico. Komadi prve-druge plošče so na razočaranje avtorja prispevka ubrali nekoliko drugačno pot, saj so se do neke mere odrekli značilni melanholiji in sanjavosti ter krenili po poteh tršega in žanrsko bolj ukalupljenega hard rocka.

A Carnaval so na koncu koncev le izvedli zastavljeno idejo in s tem morda marsikoga presenetili. Plošča z naslovom '1' predstavlja zgodnja dela tega spremenljivega kolektiva. Materiali, ki so bili pripravljeni in preračunani za prvenec, so zaradi različnih tehničnih težav in ideoloških razhajanj med javnost privreli šele v drugi polovici letošnjega leta.

Ne glede na dejstvo, da je album '1' kompilacija komadov starejšega datuma, to nikakor ne izničuje njegove aktualnosti. Glasba Carnaval je že sama po sebi nekako večna, saj referira na najrazličnejše žanre in načine rock godbe v zadnjih 40-ih letih. Podobno kot večina stoner rock zasedb se tudi zaloška četverica navezuje na progresivni in psihedelični rock 70-ih let, na metalske poganjke Black Sabbath in čvrsti zvok kakšnih Mountain. Carnaval svojo zvočno podobo seveda osvežujejo tudi z elementi zgodnjega grandža in kompleksnimi nastavki A Perfect Circle, obenem pa se v neki subtilni luči poslužujejo tudi sodobnejših glasbenih prijemov.

Plošča '1' je tako dodobra premišljena, temelji pa na počasnih in otožnih pasažah z občasnimi surovejšimi izbruhi v podobi kitarskih napadov in močnejših vokalnih izletov. Ne glede na to, da je zvok prvenca v skladu z držo skupine izjemno bazičen in skoraj garažen, je prav to eden ključnih presežnih momentov te nove-stare plošče. Izogibanje izpiljeni produkciji dodaja glasbi Carnaval tisti mentalni preskok, ki poslušalca zapelje v nekakšno iskreno in osebno izpovedno stanje duha celostne zvočne in sporočilne podobe aktualne izdaje.

Album '1' se tako izkazuje kot izjemno kompaktna, čeprav dodobra raznolika gmota, kjer vsak komad odpira novo poglavje v značilni glasbeni estetiki benda. Brez monotonosti in enoličnosti se Cranaval poigravajo z različnimi melodičnimi nastavki, različnimi nivoji udarne moči ter vpletanjem vokalnega segmenta. Glas pa se ne pojavlja zgolj slučajno. Zdi se, kot da je vedno prisoten premišljeno in z razlogom.

Prepletanje odločne ritem sekcije, hreščečih kitar in glasu, ki je mnogokrat v nasprotju z instrumentalnim delom otožno izčiščen, tako rojeva nove presežke. Slednji pa vsekakor temeljijo na kolektivnem delu, saj nihče izmed členov v verigi izraziteje ne izstopa, vsaj ne po nepotrebnem. Tako Carnaval ne ponujajo bobnarskih ekshibicij, kitarskih solaž ali nepotrebne vokalne patetike.

Med posameznimi komadi je potrebno omeniti predvsem nekaj najbolj izstopajočih. Eden izmed njih je vsekakor razgibani in retrogradni 'Stupid Musić, pa 'No Asylum', ki nakazuje močne reference na poetiko skupine Kyuss. Enega izmed vrhuncev vsekakor predstavlja 'Don't Disturb God', ki se je pred časom izpostavil kot samonikli mini hitič Radia Študent, s svojo otožno melodiko in občutjem nekje na presečišču ameriške puščave in panonske ravnice.

Carnaval so s ploščo '1' dokazali, da predstavljajo enega vrhuncev domače neodvisne in podzemne glasbene produkcije. Njihova aktualna plošča je vsekakor presežna v primerjavi s predhodno izdajo kronološko novejših komadov, zato lahko z velikim zanimanjem pričakujemo nadaljevanje zgodbe.

pripravil Miha Colner



Komentarji
komentiraj >>

Re: Carnaval: 1 (samozaložba, 2010) (ponovitev 3. 11. 2010 ob 00.30)
Plata [27/10/2010]

to da je šlo mim sazasa ni spet baš nek hud podatek, ker mim te organizacije je šlo n+1 slovenskih plat
odgovori >>