* Če je verjeti zapisom, Berberka, rojena v Maroku pred 30-imi leti, spiše kakšnih 50 komadov letno. Verjetno gre bolj za nastavke, sicer bi jih morala v svojo omaro zakleniti že vsaj 200. Hindi Zahra je namreč stopila v glasbene čevlje leta 2005, po tem, ko se je v otroštvu navduševala nad Cheikho Rimitti, Oum Kalsoum, kasneje pa tudi nad Alijem Farko Tourejem, Ismaelom Lojem, Aretho Franklin, Jamesom Brownom in podobnimi mačkoni. Pravzaprav se je že od prihoda v Pariz v najstniških letih navduševala nad različnimi vrstami umetnosti, menda pa zna igrati tudi na več inštrumentov. Predvsem pa zna dobro peti. In slišali so jo pravi ljudje, saj ne izda vsakdo svojega prvenca pri založbi Blue Note.

Pri jazzovski založbi torej, a Hindi je bolj soul-folk pevka in če ne bi poznali njenega porekla, bi jo zlahka šteli za Američanko. Ja, presenetljivo - ali pa tudi ne -, saj Hindi Zahra večino komadov zapoje v angleščini in - kot pravi sama - večina ljudi zmotno meni, da je drugi jezik mladih Berberov francoščina. No, na albumu ni nič francoskega, morda samo ozračje pariških ulic z bari, kjer se večinoma zadržujejo svetovljansko usmerjeni domačini in tujci. Pariz po angleško, to je Hindi Zahra skoraj v vseh komadih, ki jih slišimo na njenem prvencu, ki ga je lani najprej izdala pri založbi Oursoul Records, da bi letos spomladi izšel še pri Blue Note.
Album je začel nastajati že pred leti, ko je spisala komada Oursoul, sicer zapet v berberščini, in Beautiful Tango. Slednji je postal mali radijski hit že pred izidom Hand Made, nad njim pa so se navduševali tako v mainstream kot v alter krogih, vključno z britansko revijo The Wire. A to je bil samo začetek zgodbe. Tudi preostalih devet komadov na albumu ni prav nič slabših. Hand Made je tako ena najbolj celovitih in kakovostno uravnoteženih albumov alter popa v zadnjem času. Za moj okus bistveno privlačnejši od kakšne Norah Jones, ki ima podobno, a ameriško zgodbo. Je tudi osvežujoč, saj akustična intrumentalizacija, podložena z atmosferskimi zvoki, ki jo le v dveh komadih nadomestijo električni kitarski rifi, niti za trenutek ne zveni ne osladno ne ošabno in ne pretenciozno. Gre prav za to, kar pove naslov albuma. Hand Made je res takšen ročni izdelek; za vsakdanjo rabo, za turiste, gospodinje in glasbene urednike, ki nikogar ne bo spravil v slabo voljo ali mu po slovensko dal misliti, ali ni to vseeno malo preveč poslušljivo. Dobrega popa je vedno premalo, zato je povpraševanje po mladi Maročanki izjemno tudi izven Pariza in Francije. Po izvedenih koncertih v letu 2010 bo Hindi Zahra zagotovo med najboljšimi na svetu in veselimo se lahko, da se na spisek mest, ki jih bo obiskala, uvršča tudi Ljubljana, čeprav šele naslednje leto.

Mika me, da bi začel razpredati o vsakem komadu posebej, ker mi je vsak na svoj način všeč. A vsi so po svoje tudi tako preprosti in besedila tako razumljiva, da si vsak lahko hitro ustvari svoje mnenje in pritisne na gumb repeat. Misterij dveh berberskih besedil je tako dobrodošel, morda pa Vasko Atanasovski ve, o čem govorita Oursoul in Imik Si Imik. Hindi Zahra je namreč lani na njegovo povabilo v spremstvu kitarista igrala za zaprti krog finančnikov in gospodarstvenikov v Portorožu. Menda so bili očarani. Morda pa je tudi Hindi Zahra pomagala Petru Bossmanu pri izvolitvi za župana. Še dobro, da tega ne bomo nikoli izvedeli. Kar pa zagotovo vemo je, da je tale muzika kot naročena za osvajanja. In kdor zna zapeljati, mu je pot odprta.

pripravil Bogdan Benigar