Modreci največje opozicijske stranke, kar jo te dni premore država, so ta teden sklenili, da ima tuja, sicer predvsem evropska javnost pravico izvedeti, da smo v domači Republiki pred vrnitvijo v pravni sistem totalitarnega režima. Toda glede na vse drugo tekoče notranje-politično dogajanje tega tedna ima njihova politična ocena vendarle eno bistveno napako. Ta je, da se Slovenija nikakor ne vrača v pravni sistem totalitarnega režima, saj iz njega pravzaprav sploh še ni izstopila...
PRAVNI SISTEM DOMAČEGA TOTALITARNEGA REŽIMA
Modreci največje opozicijske stranke, kar jo te dni premore država, so ta teden sklenili, da ima tuja, sicer predvsem evropska javnost pravico izvedeti, da smo v domači Republiki pred vrnitvijo v pravni sistem totalitarnega režima. Temu naj bi bilo sicer tako zaradi po njihovem mnenju spornega kandidata za predsednika vrhovnega sodišča Branka Maslešo, ki ga na predlog pravosodnega ministra imenuje koalicija v Državnem zboru. Nasprotovanje ne njihovemu kandidatu je sicer politično povsem legitimno, saj gre le za največjo opozicijsko stranko, ki se po prihodnjih državnozborskih volitvah nadeja svojega ponovnega naskoka na zakonodajno, izvršno in naposled tudi sodno oblast. Toda glede na vse drugo tekoče notranje-politično dogajanje tega tedna ima njihova politična ocena vendarle eno bistveno napako. Ta je, da se Slovenija nikakor ne vrača v pravni sistem totalitarnega režima, saj iz njega pravzaprav sploh še ni izstopila.
Da demokracija, kot jo imamo in poznamo na Slovenskem, še naprej ostaja zgolj pravni sistem totalitarnega režima, pa povsem očitno priča kar nekaj reči. Ne glede na visokoleteče besede o novi politiki, bolj transparentnem in politično neoporečnem delovanju, je skušnjavi totalitarnega vladanja v tem domačem demokratičnem režimu podlegla tudi aktualna koalicija in vlada Boruta Pahorja. Totalitarne metode demokratičnega vladanja po vsaj na prvi pogled bolj demokratično konsenzualnem in povezovalnem premierskem obdobju Janeza Drnovška in njegovih velikih koalicij, je sicer v domovini v prvi plan obudil prejšnji predsednik vlade in sedanji predsednik največje opozicijske stranke Janez Janša, toda to še zdaleč ne pomeni, da jih pred njegovimi zadnjimi štirimi leti premierske slave ni bilo.
Gre pač za tanko mejo med totalitarnim obvladovanjem družbe in države ter politično odgovornostjo za spremembe in izvajanje programa, na podlagi katerega so domači volivci določenim političnim silam podelili štiriletni mandat in odgovornost za vodenje države. Da pa je tudi sedanja demokratična oblast Boruta Pahorja izgubila lasten politični kompas in stik z željami in potrebami na Slovenskem živečih ljudi, pa sama zase potrjujejo številne fronte zoper zakonskim rešitvam, ki jih te dni predlaga v sprejem lastni večini v Državnem zboru.
Da gre še naprej zgolj za totalitarno razumevanje pravnega sistema in demokratične oblasti, je sicer samo po sebi jasno, če pogledamo, kdo vse so njeni aktualni nasprotniki. Ne glede na prežvečene očitke in znotraj domačega pravnega sistema tega totalitarno-demokratičnega režima že videna proceduralna preigravanja je parlamentarna opozicija že po sebi lastni funkciji nasprotnik vsakokratne oblasti. Toda reformnim in drugim zakonskim rešitvam te koalicije in vlade med drugim nasprotujejo tudi zaposleni in študentje. In zato se na prvi pogled zdi, da v prihodnjih mesecih ne bomo v Sloveniji, ampak referendumsko vodeni Švici.
Tako se bodo na notranje-političnem dnevnem redu že v kratkem znašle vsaj tri pobude za zakonodajni referendum. Gre le za demokratičen instrument, ki ostaja na voljo tistim, ki niso zadovoljni z zakonskimi rešitvami te ali one vlade. Res, referendum nekaj stane, toda to naj bi bila cena demokracije, pravijo opozicijski predlagatelji referenduma o zakonu o nacionalni radioteleviziji. Gre sicer za več kot 4 milijone evrov, a davkoplačevalskega denarja. Toda opozicijsko politično stališče je, da bi bilo povsem primerno, da bi tudi ta zakon tako kot prejšnjega, Grimsovega, na referendumu potrdilo ljudstvo. Toda če gre v tem referendumskem primeru za očitno politično opozicijsko potezo, so pred domačim ljudstvom te dni še večji demokratični izzivi.
Kot kaže, bodo namreč referendumski postopki stekli tudi zoper pokojninsko reformo in zakon o malem delu. V obeh primerih pa med najbolj gorečimi nasprotniki vladnih domnevno da reformnih rešitev ni opozicijska politika, pač pa so to korporativne interesne skupine. Da bi ohranila vzdržnost javnih prihodkov in odhodkov tudi ta demokratično totalitarna vlada
na veliko spreminja prav domači pravni sistem. Tudi s pomočjo sodne veje oblasti odpoveduje veljavne kolektivne pogodbe. Ureja trg dela. Zamrzuje pokojnine in socialne prejemke. Kljub nejasnim finančnim in socialnim projekcijam odpravlja študentsko in uvaja malo delo. Kljub dobrim varčevalnim namenom, na katere se po nareku monetarnih gospodarjev iz Bruslja sklicuje, pa to le pomeni, da njeni nasprotniki niso zgolj opozicijsko-politični, pač pa da se negotovost med domačim ljudstvom z vsakim dnem bolj povečuje.
Stara in tudi za časa nekdanjega samoupravno-socialističnega režima preverjena metoda, kako se totalitarna oblast sooči s tovrstno državljansko eksistencialno negotovostjo, pa je represija. Da je domači pravni sistem še naprej zgolj podaljšana roka totalitarnega režima pa potrjuje zadnji paket v državnozborsko proceduro vloženih prometnih zakonov. Gre za zakon o pravilih cestnega prometa, zakon o motornih vozilih, zakon o voznikih in zakon o cestah. Kakšna pa je prava narava omenjenega paketa zakonov, pa je samo po sebi razvidno ne zgolj iz strožjih, pravzaprav pa večjih kaznih za najhujše prekrškarje v prometu.
Kako povsem totalitarno samo sebe razume tudi tokratna demokratična oblast Boruta Pahorja, še najbolj pove določilo, da bi naj bili v prihodnje v domovini vsi kolesarji obvezani nositi kolesarske čelade in ne zgolj otroci, kot je v veljavi trenutno. Z uvedbo takšnega zakonskega okvira v domači pravni red, se prometna varnost kar tako le ne bo izboljšala. Gotovo se bo sicer popravil bančni izpisek nekaj dobaviteljev kolesarskih čelad. Toda hkrati gre za močno sporočilo te dni puntajočemu se in na referendumske barikade pozivajočemu ljudstvu. Prava narava pravnega sistema domačega totalitarnega režima pa se dokončno razgali s tem, da bo uporaba kolesarske čelade obvezna, kazen za njeno neuporabo pa sploh ni predvidena?!
ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem s pravnim sistemom domačega totalitarnega režima in referendumskimi skrivalnicami v zobeh poskrbel Tomaž Z.
Komentarji
komentiraj >>