Mjanmarske oblasti so razširile odpoved glasovanja na nedeljskih splošnih volitvah še na 12 vaških skupnosti, kjer živijo pripadniki etničnih manjšin. Oblasti so glasovanje odpovedale v okrožjih držav Kachin, Kayah, Kayin, Mon in Šan, ker naj razmere tam ne bi omogočale izvedbo svobodnih in pravičnih volitev. Vlada podrobnosti ne navaja, so pa mjanmarski mediji v tujini poročali o nenavadnih spopadih med pripadniki etnične skupine Karenov in vladnimi silami v državi Kayah. Volilna komisija je sicer že septembra odpovedala glasovanja na nedeljskih volitvah v okoli 300 vaških skupnostih v 33 okrožjih, v katerih so etnične manjšine večinsko prebivalstvo.

Francoski predsednik Nicolas Sarkozy in britanski premier David Cameron sta v Londonu podpisala sporazuma o tesnejšem vojaškem sodelovanju. Ta med drugim predvidevata oblikovanje skupne vojaške enote, sestavljene s po 5000 vojaki z vsake države, ki bo pripravljena na bilateralne operacije ali operacije v okviru Združenih narodov ali zveze Nato. Po dogovoru pa bosta državi zgradili tudi skupni center za simulacije delovanje jedrskega orožja. Laboratorij s sedežem v mestu Valduc na vzhodu Francije bosta predvidoma začeli uporabljati leta 2014.

Romski aktivist iz Bosne in Hercegovine Dervo Sejdić je državo ponovno tožil na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu. Sejdić Bosno in Hercegovino toži zato, ker na oktobrskih splošnih volitvah ni mogel kandidirati za člana predsedstva BiH. Sejdić je skupaj z Judom Jakobom Finicijem državo tožil že leta 2006, ker kot pripadnika manjšin nista mogla kandidirati na takratnih volitvah. Sodišče v Strasbourgu je lani razsodilo v njun prid, oblastem v Sarajevu pa naložilo, da mora ustavo spremeniti tako, da ne bo več diskriminirala Romov in Judov. To se ni zgodilo in ustava Bosne in Hercegovine še vedno določa, da lahko za člane predsedstva BIH kandidirajo le pripadniki konstitutivnih narodov, to je Srbov, Hrvatov in Bošnjakov.

Državni svet je izglasoval odložilni veto na zakon o malem delu. Predlog veta je vložila interesna skupina delojemalcev, saj so prepričani, da bo malo delo povzročilo nepopravljive posledice na trgu dela. Zakon tako roma nazaj v parlament, kjer bo za njegovo uveljavitev sedaj potrebna absolutna večina. Predlagatelj veta Dušan Semolič.



Poslanci na izredni seji državnega zbora z razpravo odlašajo z razpisom referenduma o zakonu o Radioteleviziji Slovenija. Zahtevo za razpis zakonodajnega referenduma o novem RTV zakonu so prejšnji teden vložile poslanski skupini SDS in SNS ter nepovezani poslanec Andrej Magajna. Ker njihova zahteva izpolnjuje vse pogoje, mora državni zbor le še razpisati referendum in določiti datum njegove izvedbe. Odbor za kulturo, šolstvo, šport in mladino predlaga, da se referendum razpiše za 12. december, medtem ko v poslanski skupini SDS zahtevajo razpis za 17. april.