Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
OTVORITEV REFERENDUMSKE SEZONE (2012 bralcev)
Sreda, 3. 11. 2010
tomazza



Kot je to v domovini sicer običajno, se tudi tokrat na polovici mandata aktualne vlade in koalicije začenja referendumska sezona. Kljub temu da se že vnaprej ve, da bo tokratna referendumska sezona kar se le da plodna, pa bo njeno uvodno dejanje v skladu z včerajšnjo odločitvijo državnozborske večine 12. decembra, ko boste državljani pozvani, da se izjasnite, ali ste za to, da se uveljavi zakon o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 20. oktobra 2010?
Kot je to v domovini sicer običajno, se tudi tokrat na polovici mandata aktualne vlade in koalicije začenja referendumska sezona. Neposredno referendumsko odločanje je sicer v domači Republiki predvsem instrument za dvigovanje opozicijskega političnega prestiža. Kljub temu da se že vnaprej ve, da bo tokratna referendumska sezona kar se le da plodna, pa bo njeno uvodno dejanje v skladu z včerajšnjo odločitvijo državnozborske večine 12. decembra, ko boste do sodelovanja na volitvah upravičeni državljani pozvani, da se izjasnite, ali ste za to, da se uveljavi zakon o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 20. oktobra 2010?

Zaenkrat sicer še ostaja neznano, katere politične stranke in zgolj po lastnem prepričanju civilno-družbene organizacije sploh bodo vstopile v referendumsko kampanjo, saj imajo čas to Državni volilni komisiji sporočiti do 17. novembra. Vnaprej pričakovano je, da se bodo z argumenti o zadevi – statusnem in drugem preoblikovanju državne radiotelevizije pomerili predlagatelji referenduma na eni strani in zagovorniki v državnem zboru sprejetega zakona o Radioteleviziji Slovenija. Da sploh boste povabljeni k odločanju, so sicer poskrbeli poslanci SDS, SNS in že nepreklicno nekdanji poslanec Socialnih demokratov Andrej Magajna.

Predlagatelji uvodnega dejanja tokratne referendumske sezone sicer novim zakonskim okvirjem, po katerih naj bi v prihodnje piskala nacionalna, pravzaprav pa državna radiotelevizija, nasprotujejo predvsem zaradi predvidenega v domači zakonodaji neopredeljenega sui generis statusa Radiotelevizije Slovenija, spremembe statusa njenih zaposlenih in še zaradi črno na belem zapisanih zakonskih določil, ki nacionalki nalagajo, da s posebnimi programskimi vsebinami poskrbi tudi za pripadnike narodnih skupnosti nekdanjih republik Jugoslavije. Včerajšnji proceduralni zapleti ob glasovanju o odloku o razpisu referenduma pa so sicer povsem nedvoumno pokazali, da uradno navedeni razlogi za opozicijsko nasprotovanje zakonu o nacionalni radioteleviziji, kot ga je na predlog ministrstva za kulturo sprejela in uveljavila koalicijska večina, niti niso tisti bistveni in vsebinsko pravi.

Po treh poskusih in nesklepčnostih, ker opozicijski predlagatelji niso sodelovali pri glasovanju, so sicer za dejanski razpis naknadnega zakonodajnega referenduma o zakonu o nacionalni radioteleviziji poskrbeli kar poslanci koalicije. Kar je resnici na ljubo nekoliko bizarno, saj so ga prav ti tudi uveljavili, toda prav v tem se skriva bistvo tokratnega referendumskega predrkavanja na hrbtih volivcev v Državnem zboru. Ne gre za to, kakšna bo pravzaprav prihodnja statusna in druga ureditev nacionalne radiotelevizije, pač pa za to, koliko časa bo še ta tenko piskala po zakonu, za katerega je v svojih prejšnjih štirih letih na oblasti sicer poskrbela prav aktualna opozicija.

Predlog opozicijskih predlagateljev v zgodovini samostojne države že 14. referendumskega odločanja je namreč bil, da bi naj referendum o zakonu o Radioteleviziji Slovenija razpisali šele aprila prihodnje leto, skupaj z ostalimi referendumi, za katere se že ve, da bodo na sporedu tokratne referendumske sezone. Toda če je že vladajoča koalicija povsem nemočna, da bi ta ali kak drugi še prihajajoči referendum preprečila, je njena odločilna moč vsaj v tem, da določi kdaj bo do referenduma tudi dejansko prišlo. In ker koalicija načrtuje, da bi se naj zakon o radioteleviziji Slovenija uveljavil že s 1. januarjem prihodnje leto, boste za uvod tokratne referendumske sezone lahko glasovali že 12. decembra letos.

Da je do razpisa tega o zakonski ureditvi nacionalne radiotelevizije že drugega referenduma sploh prišlo, so tako malo pred polnočjo, včeraj, tik pred iztekom zadnjega roka za njegov razpis, poskrbeli kar poslanci koalicije, poslanci največje opozicijske stranke pa se glasovanja sploh niso udeležili. Državni zbor je sicer referendum dolžan razpisati vsakič, ko ga zahteva več kot tretjina poslancev. Toda cilj predlagateljev referenduma pač ni vsebinsko nasprotovanje novim zakonskim rešitvam za nacionalno radiotelevizijo, pač pa zgolj boj za ohranitev obstoječe zakonodaje, ki so jo nad nacionalko uveljavili v prejšnjem mandatu.

Vnaprej se tako že ve tudi to, kaj bo osrednja tema tokratne uradne referendumske kampanje, ki se bo lahko začela 12. novembra in se bo morala končati 10. decembra opolnoči. Ta bo kdo, torej ali opozicija ali pozicija, želi politično bolj vplivati na nacionalno radiotelevizijo. Odgovor na to dilemo, ki pa ga sicer v tudi tej kampanji ne boste slišali, je, da tako pozicija kot opozicija. Prva z novim zakonom, druga pa z referendumskim zavlačevanjem in prelaganjem politične odgovornosti neposredno na volivke in volivce. In tako bo tudi ostalo, vse dokler bo državnozborska politika v vsakokratnem mandatu preurejala zakonska določila, status in položaj nacionalne radiotelevizije. Tako to gre. Tako kot stroški vsakokratnega referendumskega odločanja je očitno tudi to nujna cena domače demokracije.

ODPOVED: Tudi za tokratni N-euro moment sem z uvodnim dejanjem včeraj razpisane nove referendumske sezone v zobeh poskrbel Tomaž Z.


Komentarji
komentiraj >>