Nedelja, 7. 11. 2010
Bogdan B
Cumbia je glasbena zvrst, ki izvira iz Atlantske obale Kolumbije, ki se je v petdesetih letih prejšnjega stoletja uspešno naselila po vsej Latinski Ameriki. S specializiranimi založbami, ki brskajo po arhivih in drugih pribežališčih starih epjev, lpjev in radijskih trakov, imamo priložnost, da spoznavamo na kakšen način so posamezne lokalne muzike vplivale na druge kulture in kakšno podobo so dobile ob spajanju z lokalnimi godbami drugih narodov in z globalnimi glasbenimi tokovi. (v celoti!)
* Cumbia je glasbena zvrst, ki izvira z atlantske obale Kolumbije, in ki se je v petdesetih letih prejšnjega stoletja uspešno naselila po vsej Latinski Ameriki. S specializiranimi založbami, ki brskajo po arhivih in drugih pribežališčih starih epjev, lpjev in radijskih trakov, imamo priložnost, da spoznavamo, na kakšen način so posamezne lokalne muzike vplivale na druge kulture in kakšno podobo so dobile ob spajanju z lokalnimi godbami drugih narodov in z globalnimi glasbenimi tokovi. Založba Vampi Soul iz Španije je ena takšnih.
Peru je doživel cunami cumbie v drugi polovici petdesetih let, a za to je bila potrebna predhodnica v obliki mambo vročice, ki je pridrvela s kubanskim valom. V sredini petdesetih so mambo nadomestili ritmi merengeja, joropa, cha cha chaja, guarache, rumbe in cumbie. V prestolnici Limi so tako kot drugod po Latinski Ameriki v tistem času, nastopali veliki orkestri. Igrali so swing in različne tropske različice. Prvo ploščo cumbie je posnel orkester Sonora de Lucho Macedo, ki je postal doma slaven po tem, ko je spremljal kubansko vokalno zvezdo Celio Cruz na koncertu v Limi. Leta 1965 je Virrey, vplivna založba tistega časa, izdala album, na katerem je imela cumbia odločilno vlogo. To je bil začetek glasbenega obdobja, ko se je začelo vse vrteti okrog chiche, perujske cumbie. In to ni veljalo samo za Limo in ostala urbana središča Peruja. Na presenečenje mnogih so cumbio v svoj repertoar začele uvrščati tudi skupine iz ruralnih okolij predvsem iz planinskih območij kot tudi iz področja Amazonije, od koder je bila najbolj znana skupina Juaneco y su combo. To gibanje je bilo zelo močno in je doseglo svoj vrh leta 1967. Tega leta je založba Sono Bianco izdala kompilacijski LP, na katerem se poročita cumbia iz province, imenovana chicera, in urbana cumbia. Cumbia val je zajel tudi specializirane skupine, ki so do takrat igrale guaracho in se transformirale v cumbia skupine. Te so v cumbio prinesle zvok električnih kitar, ki so zaznamovale sodobne guaracha bende tistega časa. Plemenitenje cumbie se je nadaljevalo z vdorom rocka in virusom, ki je popolnoma spremenil družbene navade ob koncu šestdesetih let. Kitarski zvok cumbie je postal zakon. Njegov boter je bil Enrique Delgado Montes. S tremi kompanjoni je ustavil skupino Los Destellos. Sodeloval pa je tudi s številnimi drugimi popularnimi skupinami tako z Andov kot iz tropov in spreminjal njihov zvok s sodobnimi kitarskimi prijemi pod vplivom psihedelije. Drugi pomembni kitarist tistega časa je bil Berardo Hernandez, kasneje znan pod imenom Manzanita, ki je prvenec izdal leta 1969. Vidno je nasprotoval takratnemu vojaškemu režimu in njegovemu radikalnemu nacionalizmu. Upor v glasbi je kazal tako, da je ljudski glasbi huayno z Andov dodal tropski pridih. Delgadu in Manzaniti so sledili mnogi. Najbolj znane so bile skupine Los Beta 5, Los Rumbaney, Aniceto y sus Fabulosos in drugi. Vsi so imeli inventivni pristop in nihče se ni branil uporabe raznoraznih kitarskih pripomočkov pri ustvarjanju novega zvoka.
Metamorfoza cumbie je bila popolna. Pojavljati so se začele nove in nove skupine. Nekatere so se celo preimenovale kot skupina Los Ecos, ki je anglosaksonski repertoar v stilu Beatlov preoblikovala v vokalno-instrumentalno obalno cumbio, ki je doživela izjemen sprejem. Tu so bili še Los Diablos Rojos, Los Orientales de Paramonga in drugi, ki so tekmovali z rockerji in novovalovci in mnogokrat z njimi delili koncertne odre. Tako je chicha prevzela vse vodilne založbe v začetku sedemdesetih. Dosegala je vse večjo popularnost tudi med pristaši rocka, saj je vojaški režim rock razglasil za motečega in imperialističnega in ga prepovedal. Chicha je nadomestila rock kot urbani zvok prestolnice kot tudi drugih večjih mest v Peruju. Vendar je rock ostal najpomembnejši del glasbene fuzije cumbia skupin. Tako kot v zvoku, je bil ohranjen v uporniški drži skupin. Ob tem se je pojavilo tudi zeleno gibanje, katerega najpomembnejši glasbeni predstavniki so bili Los Mirlos. Prvenec so izdali leta 1973 za vplivno založbo Infopesa, ki jo je dve leti pred tem ustanovil mladi biznismen Alberto Maravi. Hipnotične pesmi Los Mirlos so hitro prodrle prek meja in fantje so nastopali po vsej Latinski Ameriki. Prišel je čas novih družbenih sprememb in chicha je dobila novo vlogo v družbi.
Danes se bomo premaknili v čas med letoma 1966 in 1976. Slišali bomo izbor z dvojnega albuma Cumbia Beat, ki ponuja noro muziko iz norega časa. Slišali bomo Los Oriantales de Paramonga iz leta 70, Los Destellos iz leta 71, Los Mirlos iz leta 75, Manzanita Y su Conjunto iz leta 69 pa še enkrat Los Mirlos iz leta 76. Sledijo Los Beltons iz leta 70, Los Galax iz leta 75, Aniceto Y Sus Fabulosos iz leta 71, Juaneco y su Combo iz leta 71, pa ponovno izjemne Los Destellos iz leta 68 in nato Los Orientales de Paramomga iz leta 72. Sledi enkratni Malambo skupine Los Diablos Rojos iz leta 70. Do konca pa še Los Atomos de Paramonga iz leta 70, Los Demonios de Corocochay iz leta 66 in neponovljivi Los Mirlos z Lamento en La Selva iz leta 74. Veliko užitkov.
pripravil Bogdan Benigar
Komentarji
komentiraj >> Re: RAZLIČNI IZVAJALCI: CUMBIA BEAT Vol. 1- Experimental Guitar-Driven Tropical Sound
dino [06/11/2010]
nice one!
odgovori >>