OFF NAPOVEDNIK

Nizozemci so se pred pričakovanjem mrzle zime odločili namesto za uporabo tako imenovanih grelnih gobic in infrardečih grelnikov omiliti protikadilski zakon. Nizozemska vlada se je za spremembo odločila po več kot dveh letih, odkar je začel veljati zakon o prepovedi kajenja v vseh gostinskih lokalih v državi. Le-ta sicer že na samem začetku ni v popolnosti zaživel. Predvsem v manjših kavarnah in pubih so ga odkrito ignorirali z razlogom, da ni prinesel nič drugega kot znatno zmanjšanje števila njihovih strank.

Z novim zakonom bo tako spet legalno prižgati cigareto v manjših lokalih, velikih do 70 kvadratnih metrov ter pod pogojem, da je natakar in lastnik ena in ista oseba in da nima zaposlenih drugih kelnarjev ali kelnarc. Takih barov je po besedah nizozemske ministrice za zdravje, Edith Schippers, nekaj tisoč. Glede na to, da ostaja za vse druge gostince zakon nespremenjen, pa lahko verjetno v deželi tulipanov pričakujejo porast takšnih barov.

Vi pa berete Off program Radia Študent, ki bo v bodočnosti z veseljem spil kakšno kavo – ali bevando - v enem od teh lokalov.

OFF PROGRAM

Kitajska je posvarila evropske države pred diplomatskimi posledicami, če bodo še naprej javno podpirale letošnjega Nobelovega nagrajenca za mir Liu Xiaobaa. Kot je dejal namestnik kitajskega zunanjega ministra Cui Tiankai, se narodi, ki izražajo podporo Liuju, igrajo „politične igrice“ in škodijo diplomatskim odnosom s Kitajsko. Cui je to izjavil po tem, ko so kitajski uradniki veleposlanike nekaterih evropskih držav v Oslu posvarili pred udeležbo na slovesnosti ob predaji Nobelove nagrade za mir, ki bo 10. decembra v norveški prestolnici. Medtem pa so Liujevi odvetniki že napovedali, da so se obrnili na delovno skupino Združenih narodov, ki naj bi ugotovila, da sta zaporna kazen aktualnega nobelovca in hišni pripor njegove soproge nezakonita. S tem naj bi kršili mednarodno pravo ter kitajsko ustavo, ki zagotavlja svobodo mnenja in izražanja.

V mošeji na nemirnem severozahodu Pakistana je bilo v bombnem napadu ubitih najmanj 50 ljudi, najmanj 70 pa je ranjenih. Napad, ki se je zgodil po koncu obreda, ko so verniki začeli odhajati iz mošeje, naj bi po besedah očividca izvedel samomorilski bombni napadalec. Napad na sunitsko mošejo se je pripetil v kraju Dara Adam Hel 45 kilometrov od Pešavarja, ki leži na plemenskem območju, kjer so dejavni tudi talibani. Gre za zadnjega v nizu napadov na mošeje in sufijska svetišča v Pakistanu.

Gruzija je razbila vohunsko mrežo in aretirala 13 osumljencev, med njimi štiri ruske državljane, ki so Moskvi domnevno posredovali tajne vojaške podatke. Po navedbah nekaterih ruskih virov je to dejanje Tbilisi močno ujezilo, kar verjetno pomeni, da se bodo napetosti med Gruzijo in Rusijo, ki so dosegle vrh leta 2008 z vojno med državama, spet poslabšale.

V Veliki Britaniji je več tisoč novinarjev družbe BBC začelo 48-urno stavko, potem ko je propadel dogovor z vodstvom družbe glede pokojnin. Zaradi stavke bodo odpadle številne radijske in televizijske oddaje, medtem ko bo število poročil v dnevno-informativnem programu omejeno. Za stavko so se odločili, ker je vodstvo zaradi primanjkljaja v pokojninski blagajni napovedalo spremembe pokojninske sheme. Reforme za sindikat Narodne zveze novinarjev niso sprejemljive, saj naj bi luknja v pokojninski blagajni ne bila takšna, kot jo prikazuje vodstvo.

Drugi sindikati so predlog vodstva sicer sprejeli, medtem ko je večina od štiri tisoč članov Narodne zveze novinarjev glasovala proti njemu. Če tokratna dvodnevna stavka ne bo uspela, napovedujejo novo nekje v sredini novembra. V skladu s predlogom vodstva bi morali zaposleni namesto do 60. delati do 65. leta starosti, v pokojninski sklad pa bi morali odvajati večji del svojih dohodkov kot doslej.

Grčija je ob polnoči po dvodnevni prekinitvi znova začela dostavljati poštne pošiljke v tujino. Grške oblasti so dostavo paketov ustavile v sredo, ta ukrep pa so sprejele, ko so odkrili več paketov z eksplozivom, naslovljenih na voditelje Francije, Nemčije in Italije ter na tuja veleposlaništva v Atenah. Grške oblasti so sicer že v ponedeljek prijele dva mlajša moška, osumljena pošiljanja paketov z eksplozivom. Poudariti je treba, da pošiljke niso vsebovale dovolj eksploziva, da bi naslovljence huje poškodovale. V namen poostritve varnostnih ukrepov v tovornem letalskem prometu pa se bodo danes v Bruslju sestali strokovnjaki s tega področju iz Evropske unije.

Obrambna ministrica Ljubica Jelušič, ki je na uradnem obisku v Washingtonu, je zanikala, da bi vlada sprejela odločitev o prekinitvi pogodbe za nakup oklepnikov Patria. To možnost sicer dopušča za prihodnost, v kolikor bo dokazano, da je v postopku nastajanja pogodbe prišlo do korupcije. V primeru, da nič takega ne bo dokazanega, pa pravi, da vlada ne more sprejeti odločitve, zaradi katere bi ta ali kakšna druga vlada v prihodnosti nosila težko odškodninsko odgovornost. Na vprašanje, kaj bi bila v primeru prekinitve pogodbe alternativa in ali morda kaj ponujajo njeni ameriški sogovorniki, pa je ministrica zatrdila, da alternative ni, ker zanje ni denarja. Povedala je še, da če država smatra stare tanke iz Jugoslavije ali Sovjetske zveze za dovolj varne, potem je treba to sprejeti. Pri tem pa dodaja, da države praviloma s svojo varnostjo tako ne ravnajo in, je prepričana, da tudi Slovenija ne bo tako neodgovorna.

Ministrica Jelušičeva se je v sklopu obiska srečala tudi s posebnim odposlancem ameriškega predsednika za Afganistan in Pakistan Richardom Holbrookom. Na pogovoru z njim in njegovim namestnikom Danielom Feldmanom v State Departmentu so največ časa namenili razvoju dogodkov v Pakistanu in Afganistanu in stališčema obeh držav glede tamkajšnje situacije. Po pogovoru je ministrica povedala, da se bodo iz Afganistana najprej umaknile tiste vojaške sile, ki so namenjene bojevanju. Leto 2014 naj bi bilo po njenih besedah glavni mejnik v tranzicijskem procesu, ta proces pa naj bi trajal še zelo dolgo. Slovenski vojaki bodo ostali na tem okupiranem ozemlju vsaj še do konca leta 2012.

Tožilec, ki so ga včeraj prijeli v Murski Soboti, je po besedah direktorja Nacionalnega preiskovalnega urada Harija Furlana, osumljen kaznivega dejanja jemanja podkupnine. Osebo, najverjetneje gre za tožilca Roberta Stojka, so prijeli pri prejemanju 25.000 evrov domnevne podkupnine, zdaj pa je v 48-urnem policijskem pridržanju. Furlan je še povedal, da so v postopku uporabljali prikrite preiskovalne ukrepe, denar, ki ga je osumljeni prejel, pa je bil označen.

Direktor urada vlade za verske skupnosti Aleš Gulič je na novinarski konferenci prestavil izhodišča za pripravo zakona o verskih in svetovnonazorskih skupnostih. Več o predlogu nam je povedal Gulič:



V dvorani Državnega sveta je potekal podnebni posvet o zeleni javnofinančni reformi, ki jo je soorganiziralo Društvo za sonaraven razvoj Focus. O dogajanju v Državnem svetu smo govorili s predsednico društva, Lidijo Živčič:



Na Metelkovi v Infoshopu, socialnem prostoru za raziskovanje in razvijanje teorije in prakse anarhističnih gibanj, bo danes ob 19h predstavitev in diskusija z Ekokrogom z naslovom „Dost mamo“ - Boj Zasavcev za čisti zrak. Kaj konkretno lahko tam pričakujemo, nam je povedal predsednik Ekokroga Uroš Macerl:



OFF Programu je pripravil Gregor.