Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
DAM-FUNK: Adolescent Funk (Stones Throw, 2010) (ponovitev 19. 11. 2010 ob 00.30) (2121 bralcev)
Petek, 12. 11. 2010
jizah



Zavestni nateg založbe Stones Throw? Gre za kak neslan eksperiment? Najslabša plata, ki sem jo v celoti poslušal zadnjih cca. 5 let. Bedna naslovnica albuma. Šokantno zanič izdelek. Grozna glasba. 80's funk, disco, pop, a little bit of house štanca. Najslabša Tolpa bumov zadnje petletke. Neoriginalna kopija Princa in funkpopa konca osemdesetih. Nateg brez primere.

Poslušalcem se v imenu uredništva opravičujem, da ste morali prenašati 45 minut tega albuma. Oprostite.

To je ADOLESCENT FUNK
* Založba Stones Throw je v zadnjih nekaj letih doživela precejšen kvalitativni padec. Iz primeža nekreativnosti oz. kopiranja samih sebe pa so jih mestoma reševali njihovi na novo podpisani izvajalci, med katerimi je tudi Dam-Funk. Le-ta je lani zakoličil dokaj inovativen, sintetizatorsko vseprisoten projekt sodobnega elektro funka, poimenovan »Toeachizown«. Založba »Stones Throw« pa je na krilih njegovega uspeha letos na pobudo Peanuta Butterja Wolfa izdala Dam-Funkove posnetke, datirane na konec osemdesetih in začetek devetdesetih let.

Vpogled v delo Dam-Funka kot najstnika je seveda potekal po posebni metodi, saj je fant sprva dostavil svoje posnetke nastale med leti 1988 in 1992, nato pa s projektom ni hotel imeti nič več skupnega. Selekcijo povečini na kasetah posnetega materiala iz domače sobe je nato opravil Peanut Butter Wolf in poslušalstvu ponudil 14 starih kompozicij Dam-Funka, ki pa, razen kake s sintetizatorjem obdane skladbe, pravzaprav nimajo nič skupnega z lanskim prvencem Dam-Funka.

Humoren pregled najstniškega dela nekoga, ki je svoj prvenec izdal po 20-ih letih napornega dela na zahodnoobalni oz. losangeleški sceni, na nek način povsem degenerira avtorja samega. Po tako uspešnem prvencu izdati nekaj tako bizarnega, nepotrebnega, primitivnega in v estetiko poznih osemdesetih zazrtega r & b-ja, s primesmi popa in funka, ki sta v tistem času v splošnem doživljala svoje najslabše momente, je vsekakor velik korak nazaj. Vprašanje pa ostaja zakaj je Dam-Funk sploh dovolil, da se njegovi demo posnetki, ki se na albumu resnično občutijo kot totalni, na prvo žogo posneti demoti, po približno dvajsetih letih znajdejo na policah s ploščami.

In kaj album, za katerega resnično ne vem, kaj počne v Tolpi bumov, sploh ponuja? Nekakšno kopijo takratnega srečevanja r & b-ja, popa in funka s primesmi soula in generičnega črnskega lo-fi pophousea tistega časa. Značilni debeli in monotoni basi ter generičen disco-house boben glasbe osemdesetih so v žanru Dam-Funka sicer svojo popularizacijo doživljali predvsem v odličnih eskapadah Princa in ekstremni medijski izpostavljenosti Michaela Jacksona. Po drugi strani gre podobnost iskati v sintetizatorski ekstatičnosti Parliamentov, pop funk pristopu Zappa & Rogerja ter takrat popularnih mešanic potrošniškega disca in funka s prihajajočo elektronsko produkcijo. Znotraj teh pocenskih zvokov je avtor lanskega electro-funk albuma leta iskal svojo izrazno pot kot mladenič, k čemur je dodajal zanimive in smešne, mestoma iznakažene vokalne linije. Še najbolj zanimivi so pravzaprav besedilni vložki, v katerih se fant ukvarja s samimi pozitivnimi tematikami v stilu lepote življenja, glavna zasnova pa so kajpak najstniška razmišlja o ženskah na tisoč in en način.

Najedajoče vokalne linije, popolnoma razštelano razmerje med podlagami in vokalom ter totalno zanič demo posnetki so sramotno dejanje založniške hiše Stones Throw. Očitno gre pri vsem skupaj zgolj za hlastanje po vonju novcev, nastavki današnjega dela Dam-Funka pa so vidni zgolj v nekih sintetizatorskih vložkih. Album nikakor ni vreden seznanitvene ali zastonjske dolvleke, odnos do konzumantov pa je s tem albumom založba »Stones Throw« dokončno in dodobra zakockala. Neposlušljivost, brezveznost, nepotrebnost, neizraznost, vokalna neizpiljenost in odvečnost materiala so na Dam-Funka vrgli izjemno temno senco. Album, ki bi celo na kakem MTV-ju lahko zlahka kotiral med najslabše izdelke leta, je že ob svoji izdaji izgubil kompleten pomen.

pripravil Jizah


Komentarji
komentiraj >>

Re: DAM-FUNK: Adolescent Funk (Stones Throw, 2010) (ponovitev 19. 11. 2010 ob 00.30)
MCJ [12/11/2010]

Iz firbca poslušal na Myspaceu. It sounds like... like Heartbreaks and 808s took a shit.
odgovori >>

Re: DAM-FUNK: Adolescent Funk (Stones Throw, 2010) (ponovitev 19. 11. 2010 ob 00.30)
MCJ [12/11/2010]

Če je tako šokantno zanič, zakaj ga predvajate??????????
odgovori >>

    Re: DAM-FUNK: Adolescent Funk (Stones Throw, 2010) (ponovitev 19. 11. 2010 ob 00.30)
    LukaZ [12/11/2010]
    zakaj pa ne? poslusaj njegovo prejsno plato, ki je dobra pa potem se to in se odlocte, kaksen je kot ustvarjalec tale Dam~Funk.
    odgovori >>

      Re: DAM-FUNK: Adolescent Funk (Stones Throw, 2010) (ponovitev 19. 11. 2010 ob 00.30)
      MCJ [12/11/2010]
      A živiš na planetu, kjer dan traja 50 ur? Ne vem, kje najdete cajt za poslušanje slabe glasbe... Pri osem ur poslušanja na dan je moj "to listen list" še vedno neobvladljivo dolg.
      odgovori >>

        Re: DAM-FUNK: Adolescent Funk (Stones Throw, 2010) (ponovitev 19. 11. 2010 ob 00.30)
        gašper [12/11/2010]
        saj verjetno gre za to-primerjava z avtorjevimi prejšnimi izdajami. kako bi pa zgledal če bi se recenzirale same top plate?? kič, kič, kič...ccc
        odgovori >>