Zemljepisne želje tokratnega kulinaričnega poizkušanja so bile blizu centra, a ne preblizu. Obedovanje je potekalo v najbolj lačnem času, ko so mize prehrambnih ponudnikov v središču mesta polne, mi smo želeli hrano takoj in zdaj, ko prispemo. Pot nas je vodila skozi ljubki jesenski stari del mesta proti Rudniku, nato smo se ustavili pri tunelu in zavili v Tunnel z dvema n-jema. Restavracijo in pizzerio. Dolgih ksihtov ob zapolnjenih mizah nas je rešilo višje nadstropje, kjer nas je pričakala mizica v temnem kotu ob mizah, ki so imele za razliko od nas krasen razgled.
No, tudi omenjena mizica je imela razgled. In sicer na posušeno kračo. Objektivno naravnani smo se odrekli nadaljnjemu opazovanju in se lotili tistega, zaradi česar smo prišli. Hrana in prehranjevanje. Subvencionirana ponudba vam omogoča izbiro med solato ter juho, izbiro pri glavni jedi ter neizbiro o naravi sladice. Naveličani "pogrej in pojej" juhic smo se odločili za zelenjavno predjed, kar se je izkazalo za pametno investicijo. Tunnelova solatna ponudba namreč presega povprečno solatno izbiro za študente. Če omenimo nekaj presežkov; pečene bučke, šampinjoni, hladne testenine ter zeleni listi, ki bi znali biti špinača.
Po zaužiti solatni predjedi (kar je edino pravilno, saj sicer zelenjava gnije v želodcu, česar se, upamo, da zavedate) smo prešli k resnejšim odločitvam. Glavno jed sta pokušala mesni in vegetarijanski del komisije, prežvekovali smo zelenjavno pico ter testenine carbonara. Tunnelu štejemo v plus, da za odločitev o polnozrnatem testu pizze, študentje nismo dodatno obrani. Omenjena je bila neskromno obložena z mozzarelo ter češnjevim paradižnikom. Vrh tega je prekipevala sveža rukola, posipana s parmezanom. Skratka, kot bi bili sredi poletja. Če pravijo "zunaj uj - znotraj fuj", to ne velja za našo ocenjevanko. Pizza je bila precej užitna in je pustila lepe spomine. Mesni del žirije je testenine carbonara ocenil z malo nad povprečjem. Šli smo globlje in vprašali: „ Ali bi jih še kdaj jedel v preiskovani restavraciji? Zna se zgoditi.“
Postrežba je bila hitra in prijazna, če nismo "pecajzlarski" in oprostimo nekaj minutk, ko smo na koncu obsedeli s terminalom za mobilno plačevanje. Vendar je s polnim želodcem in ritjo lažje počakati, zato se nismo pritoževali. Na poti iz restavracije si lahko postrežete še s sladico. Govorimo o majhni zapakirani ruladi, ki pa je imela poleg čokoladnega obliva še lešnikove drobtinice. Ponovno malo nad povprečjem torej. Če je vse malo nad povprečjem, bi sedaj že porušili vtis, če ne bi bila tudi cena obroka malo nad povprečjem študentskih menijev. Ergo, za 3,30 evra dobite solidno kosilo, ki povsem solidno nasiti. Željnih eksotike ter nenavadnih okusov pa malo nadpovprečna izvedba povprečne ponudbe morebiti ne bo prepričala.
Nadpovprečno sita Julija Somrak.
Komentarji
komentiraj >>