Konec oktobra, natančneje 28., je v organizaciji Zavoda za kulturne dejavnosti Kultipraktik in Mestne občine Ljubljana v Mestnem muzeju potekala okrogla miza z naslovom „Vloga medijev pri razpadu Jugoslavije". Dogodek je bil posvečen 20. obletnici televizijske postaje oziroma programa Yutel, ki je bil ustanovljen konec oktobra leta 1990. Yutel naj bi predstavljal zvezni program, ki bi se predvajal v celi bivši državi. Namen Yutela je bil preseči ozkoglednost republiških programov, ki so bili osredotočeni predvsem na dogajanje v republikah, v katerih so se predvajali. Yutel sicer ni obstajal dolgo, zadnjič je namreč oddajal 11. maja leta 1992, ko se je vojna v Bosni in Hercegovini ravno dobro pričela.

Gostje okrogle mize, sami priznani novinarji, ki so podali boljšo sliko o nastanku televizije in o vsem, s čimer se je morala ekipa spopadati, so bili Zekerijah Smajić, pomočnik urednika Yutela, Marina Fratucan, dopisnica Yutela iz Vojvodine, Vanja Vardjan, dopisnik Yutela iz Slovenije, Aleksandar Mlač, zunanjepolitični novinar Yutela, Velibor Čović, dopisnik Yutela iz Črne gore in Goran Milić, glavni urednik Yutela. Okroglo mizo je povezoval novinar Mladine Erik Valenčič. Dogodek je izkoristil tudi ljubljanski župan Zoran Janković, ki v nagovoru ni pozabil našteti za ta večer popolnoma nerelevantnih statističnih podatkov o Ljubljani in dodal svojo trademark frazo, in sicer, da je Ljubljana najlepše mesto. Po njegovem PR-u se je debata začela, odprl pa jo je Milić s povzetkom ozadja nastanka Yutela in s tem, kako je prevzel mesto glavnega urednika:

Zgodba o novinarjih nujno vsebuje tudi alkohol. Vanja Vardjan takole opisuje svoj prihod na Yutel in negostoljubnost Beograda kot glavnega mesta države:

Yutel se je torej preselil iz Beograda v Sarajevo. Zakaj? Goran Milić:

Novinarska ekipa Yutela se ni hotela spuščati na nivo nacionalističnega falsificiranja dejstev in izkrivljanja resnice, da bi služila določenim partikularnim interesom. Velibor Čović opisuje, kako so nacionalistični mediji delovali in kdo jim je dostavljal posnetke in ostale vire:

Tudi v Yutel so bili infiltrirani ljudje, ki so jih tja namestile oblastne ali vojaške strukture, vendar so bili to, kot zagotavljajo gostje okrogle mize, le člani tehničnega osebja in ne sodelavci programskega dela. Beseda pa ni tekla le o Yutelu, temveč tudi o ostalih medijih na prostoru bivše Jugoslavije in njihovi vlogi pri razpadu države. Milić izpostavlja paradoks, da so bili v Bosni, kjer se dogajalo največje sranje, mediji najbolj kvalitetni in profesionalni ter najmanj hujskaški. Svoje doda še Zekerijah Smajić:

Zekerijah Smajić se je navezal na naslov okrogle mize, torej „Vloga medijev pri razpadu Jugoslavije", in dejal da so novinarji v hierarhiji odgovornosti za zločine storjene na območju bivše Jugoslavije na tretjem mestu. Poslušajmo argumentacijo:

Za konec poslušajmo še Milićev pesimistični optimizem glede sprejemanja zgodovinskih dejstev in sprave med narodi bivše države. Naveže se tudi na Jankovićev „nonsense" glede Ljubljane kot najlepšega mesta:

-----------------------------------------------------------------------

Oddaja v celoti:

Zeitgeist je pripravil Boris.