Znašel si se na arhivu spletne strani Radia Študent, kjer so zaenkrat dostopni prispevki pred majem 2012. Takrat smo namreč za rojstni dan preklopili na novo spletno stran in prevetrili programsko shemo.

Povezava na novo spletno stran je tole


twitter3
majspejs3
fejsbuk 3
fejsbuk rozna

natisni
NEGOTOVOSTI VLADAJOČE KOALICIJE (2105 bralcev)
Petek, 19. 11. 2010
Luka P. in Goran



V tokratnem Kultivatorju pod drobnogled postavljamo vlado in vladno koalicijo. Pahorjeva vlada je v parlamentu prisegla 21. novembra 2008. Njen mandat se bo torej po dveh letih koalicije Socialnih demokratov, Zaresa, LDS in Desusa v teh dneh prevesil v drugo polovico. Ta prehod pa se bo očitno zgodil v znamenju spora koalicije zaradi pokojninske reforme s stranko Desus.

V tokratnem Kultivatorju pod drobnogled postavljamo vlado in vladno koalicijo. Pahorjeva vlada je v parlamentu prisegla 21. novembra 2008. Njen mandat se bo torej po dveh letih koalicije Socialnih demokratov, Zaresa, LDS in Desusa v teh dneh prevesil v drugo polovico. Ta prehod pa se bo očitno zgodil v znamenju spora koalicije zaradi pokojninske reforme s stranko Desus.

Od začetka mandata je vlada delovala v senci svetovne finančne in gospodarske krize, ki nastopa kot glavni argument in legitimizacija spornih vladnih reform. Ob tem se na drugi strani pojavljajo očitki, da gre pri svežnju reform, z vladne strani predstavljenih kot edini in racionalni izhod iz krize – kot bi rekel minister Patrick Vlačič, pravzaprav domača naloga vlade – za uklanjanje narekom iz Bruslja, Mednarodnega denarnega sklada ter Svetovne banke.

Vladi se tako očita, da kljub svoji deklarirani levosredinski orientaciji deluje predvsem v interesu kapitala in pri ključnih reformah ne upošteva socialnih partnerjev, ki jih reforme zadevajo. Ob tem se lahko Vlačičeve besede, ki v reformno in krizno retoriko vpeljujejo hierarhičen odnos med učiteljem in učencem, zazdijo simptomatične.

Zanimala so nas trenja znotraj koalicijskih vrst, ki so se pojavila ob nasprotovanju pokojninski reformi s strani koalicijske stranke Desus, stanje koalicije ter njihovi odnosi in v luči tega obeti za sprejemanje tako imenovanih kriznih reform v naslednjih dveh letih mandata.

Kot prvega smo o stanju vladne koalicije povprašali predsednika koalicijske stranke Zares in ministra za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, Gregorja Golobiča:



Kako bo koalicija delovala v bodoče na področju zastavljenih reform, glede na trenja z Desus-om okoli pokojninske reforme:



Pri poslancu vodilne stranke koalicije Socialnih demokratov in ministru za promet Patricku Vlačiču smo se pozanimali o odnosih znotraj koalicijskih vrst:



Predsednik stranke Desus Karl Erjavec je koalicijskemu kolegu odgovoril takole:



Erjavec je povedal še, kako vidi stanje koalicije:



Kaj pa si o zgodbi z Desusom in pokojninsko reformo ter Desusovim nepodpiranjem državnega proračuna za prihodnji dve leti misli vodja poslanske skupine Liberalnih demokratov Borut Sajovic?



Poslanec Franc Žnidaršič, ki je s kolegoma Andrejem Magajno in Vilijem Rezmanom povezan v samostojno poslansko skupino, si o razmerah znotraj koalicije misli sledeče:



Žnidaršič komentira tudi povabilo k sodelovanju s koalicijo, ki so ga prejeli kot poslanska skupina:



Neodvisnega poslanca Andreja Magajno, ki je zaradi kritičnosti do vladne politike in tekočih reform nedavno izstopil iz vrst Socialnih demokratov, smo vprašali, katere prihodnje vladne reforme je pripravljen podpreti:



Pojavljajo se ugibanja o tem, kakšno vlogo bo v dani situaciji zaradi nesoglasij v koaliciji odigrala Slovenska ljudska stranka. O tem Radovan Žerjav, predsednik SLS:



Za mnenje o stanju v koaliciji smo poprosili tudi publicista Bernarda Nežmaha in odgovornega urednika Sobotne priloge časopisa Delo Alija Žerdina. Slednji takole opisuje trenutne razmere v koaliciji:



Žerdina smo vprašali tudi, ali so vladne reforme, okoli katerih se krešejo tudi koalicijska kopja, res edini izhod iz krize in kot take smiselne:



Bernard Nežmah pa je ob sprejemanju reform poudaril predvsem vedno večjo aroganco vlade:




Za konec prisluhnimo še Nežmahovemu razmisleku o tem, koliko vlada deluje v interesu kapitala:



Komentarji
komentiraj >>